Hepatitis C, skrit in nevaren

Hepatitis C je obolenje jeter, ki ga povzroča okužba z virusom hepatitisa C (VHC). Z VHC je okuženih en do dva odstotka človeštva, povzroča pa kar tri četrtine vseh kroničnih virusnih hepatitisov in je najpogostejši razlog v razvitem svetu za transplantacijo jeter.

Okužba z VHC poteka najpogosteje brez znakov bolezni, le pri majhnem številu obolelih se po šestih do sedmih tednih pojavi slabši tek, utrujenost, slabost, glavobol, povišana telesna temperatura. Bolnik ima bolečino pod desnim rebrnim lokom. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi koža. Pri redkih (15-30 odstotkih) se virus spontano odstrani iz telesa. Pri večini (70-85 odstotkih) pa virus vztraja vse življenje. Okužbi sledi dolgo prikrito obdobje kroničnega vnetja jeter, ki se pri dvajsetih odstotkih bolnikov konča z jetrno cirozo, pri 1 do 1,5 odstotka pa po približno dvajsetih letih celo z rakom jeter," opozarja dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., vodja Oddelka za nalezljive bolezni in direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj in nadaljuje: "Če ima bolnik značilen potek bolezni, dokažemo okužbo s preiskavo krvi. Pri tistih, ki so brez bolezenskih znakov, ugotovimo okužbo po naključju, na primer pri krvodajalskih akcijah ali pri pregledu krvi nosečnic. Okuženo osebo se obvesti o okužbi in epidemiološko anketira. Vsi spolni partnerji in družinski člani okuženih se morajo testirati zaradi možne okužbe, kar lahko storijo brezplačno na regionalnih ZZV. Približno deset odstotkov oseb, ki prebolijo hepatitis C, ostanejo trajni klicenosci. To pomeni, da so doživljenjsko kužni in da lahko okužijo druge osebe. Take osebe se lahko počutijo popolnoma zdrave in lahko niti ne vedo za svojo okužbo z VHC."

Prenos okužbe

Virus hepatitisa C je v jetrih, v krvi, slini, spermi, vaginalnih izločkih, urinu in mleku doječe matere. "Prenos je možen pri stiku z okuženo krvjo in krvnimi pripravki, pri poškodbah z okrvavljenimi ostrimi predmeti (med intravenskimi uživalci drog se hepatitis C širi zaradi souporabe igel, ki so onesnažene z okuženo krvjo, na podoben način se okužba prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože), pri spolnih stikih. Možen je tudi prenos okužbe od matere, ki je nosilka virusa hepatitisa C na otroka v času nosečnosti in pri porodu, med družinskimi člani pri souporabi pribora za osebno nego. Še vedno pa ni pojasnjen način prenosa pri 30 do 50 odstotkih okuženih, kar pomeni, da še zdaleč ne poznamo vseh ukrepov za preprečevanje širjenja," razloži sogovornica.

Kako živeti z virusom

"Jetra so zelo pomemben organ v trebušni votlini, nekakšna "kemična tovarna", ki opravlja petsto življenjsko pomembnih nalog in so glavni razstrupljevalni organ. Zato je potrebna določena previdnost pri uživanju mastne hrane, zdravil in alkohola, ki lahko dodatno poškodujejo jetra. Dovoljene so običajne aktivnosti. Potrebno je poskrbeti za dobro psihofizično kondicijo, izogibati pa se je potrebno večjim fizičnim naporom. Svetuje se zadosti počitka in spanja. Izogibati se je potrebno stikom z jetrom škodljivimi snovmi in jetrom škodljivimi zdravili," še pove Grmek - Košnikova. V letu 2008 je bilo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja prijavljenih osem primerov akutnega hepatitisa C, ena ženska in sedem moških (dva od teh sta bila hospitalizirana) ter 76 primerov kroničnega hepatitisa C, večinoma pri moških. Od prijavljenih je bilo devetnajst bolnikov hospitaliziranih. Za hepatitisom C obolevajo predvsem mlajše osebe, saj je bila skoraj polovica prijavljenih primerov kroničnega hepatitisa C iz starostne skupine 25 do 34 let.

Rezultati testiranja na hepatitis C

Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog – Stigma je predstavilo rezultate petega brezplačnega testiranja na hepatitis C, ki je potekalo med 19. in 21. oktobrom v Kranju, Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah. Testiranih je bilo skupaj 265 ljudi, trinajst jih je bilo pozitivnih na test, od tega jih je bilo dvanajst intravenskih uživalcev drog. Povprečna starost testirancev je bila enaintrideset let (najmlajši je bil star enaindvajset, najstarejši pa šestinštirideset let), povprečna dokončana izobrazba testirancev pa je bila srednješolska. Tudi prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., z ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je povedala, da imamo v Sloveniji dobra zdravila za zdravljenje hepatitisa C, problematično je predvsem njegovo odkrivanje, saj lahko bolnik več let živi z virusom, preden se pojavijo resni zapleti. Zato je toliko bolj pomembno, da izvajamo akcije brezplačnih testiranj, ki sicer iz leta v leto dosegajo večji odziv in privabljajo tudi tiste ljudi, ki ne sodelujejo v krvodajalskih akcijah. Od 1. februarja 1993 je v Sloveniji vsa kri, zbrana ob krvodajalskih akcijah, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino rutinsko pregledana tudi na virus hepatitisa C.