Judje so v Sloveniji že tisočletje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 7. december 2009 / 06:00

Dr. Klemen Jelinčič Boeta je raziskovalec življenja Judov in avtor dveh odmevnih knjig: Kratka zgodovina Judov in Judje na Slovenskem.

Avla Gorenjskega glasa na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju je postala srečevališče različnih kulturnih ustvarjalcev in ljudi, ki jim ni škoda časa za udeležbo na kulturnem dogodku. Konec novembra so jo znova napolnili na srečanju z doktorjem zgodovinskih znanosti in raziskovalcem življenja Judov dr. Klemenom Jelinčičem Boeta ob izidu njegove najnovejše knjige Judje na Slovenskem, ki jo je izdala Mohorjeva družba iz Celovca. V začetku letošnjega leta pa je izšla njegova knjiga Kratka zgodovina Judov.

Dr. Klemen Jelinčič Boeta, rojen leta 1973, je po materini strani, pokojni slovenski pesnici in igralki Berti Boetu, tudi sam Jud, njegov oče pa je znani slovenski politik Zmago Jelinčič Plemeniti. Tudi zaradi svojega porekla doživlja judovstvo bolj doživeto in lahko o njem izve in napiše več kot kdo drug. Poleg tega je med letoma 1991 in 2002 živel v Izraelu in študiral na univerzi v Tel Avivu. »Prepričan sem bil, da bom za vedno ostal v Izraelu, vendar sem se po enajstih letih vrnil. Sedaj vsak dan pomislim, kdaj se bom lahko vrnil v Izrael,« je dejal na predstavitvi svoje knjige. »Judje so ena najstarejših avtohtonih verskih, kulturnih in etničnih skupin na Slovenskem z izjemo dobrih 150 let premora med letoma 600 in 800, ko se začenja 1200 let trajajoče neprekinjeno bivanje na naših tleh. Posamezni arheološki ostanki potrjujejo judovsko prisotnost že v pozni antiki in od 3. stoletja dalje na območju Ogleja in Gradeža,« je povedal dr. Klemen Jelinčič Boeta.

Na razumljiv način je predstavil širitve judovskih naselbin do leta 1200, ko so Judje delovali v samem središču Karantanije, predvsem v Beljaku, Brežah in pri Gospe Sveti in so nastala naselja z značilnimi imeni Judovska vas pri Beljaku, Judendorf pri Brežah, Judenburg, Ždovlje v Rožu, Ždinja vas v Podjuni in Judenmarkt, ki je postal kasneje Voelkermarkt ali Velikovec po slovensko, na Kranjskem pa je bila najbolj znana Ždinja vas pri Novem mestu. Povprečna velikost slovenskih mest je bila takrat med 500 in 2000 prebivalci, delež Judov pa se je gibal med 5 in 20 odstotkov. Leta 1496 sta se zaradi velike zadolženosti meščanstva, za kar naj bi bila kriva judovska posojila, začela nasilje nad Judi in njihov izgon.

»Judje so bili tudi v Sloveniji dolgo večni tujci. Redki slovenski pesniki in pisatelji so dobro pisali o njih in nihče od politikov jih ni vzel v bran. Še leta 1954 so v Mariboru zaradi gradnje stanovanjskega bloka porušili sinagogo. V Murski Soboti so razdejali judovsko pokopališče, v Lendavi pa so porušili judovsko šolo. Le jugoslovanski partizani so edini med vzhodnoevropskimi odporniškimi gibanji sprejemali medse Jude. Okrog 5000 jih je zaradi tega preživelo. Tudi znani revolucionarji Ivo Lola Ribar, Moša Pijade in Vladimir Bakarić so bili judovskega porekla,« je povedal dr. Jelinčič, ki v knjigi niza zanimiva in doslej neznana dejstva in številke o Judih v nekdanji Jugoslaviji in na Slovenskem.

Dr. Klemen Jelinčič Boeta je zapisal, da je pred drugo svetovno vojno na območju nekdanje Jugoslavije živelo okrog 80 tisoč Judov. Konec vojne jih je dočakalo 15 tisoč, od teh tretjina zaradi sodelovanja v partizanih. Nova oblast jim je zaplenila premoženje in jih obtoževala kot »razredne sovražnike«. Okrog osem tisoč se jih je smelo s Titovim dovoljenjem izseliti v Izrael, številni, še posebej pa člani partije, pa so se za ceno preživetja odpovedali judovstvu. Samo v Sloveniji je bilo pred drugo svetovno vojno okrog 1500 Judov, od katerih so jih 1300 umorili, 200 pa jih je vojno preživelo. Polovica jih je odšla v Izrael, polovica pa jih je ostala v Sloveniji. Slovenska judovska občina ima danes okrog 150 članov, čeprav naj bi bilo Judov med 400 in 600, skupaj s tistimi po poreklu pa med 1000 in 2000.