Gorenjska potrebuje materinski dom

V njem bodo največ leto dni lahko bivale ženske, ki se znajdejo v osebni, stanovanjski ali ekonomski stiski.

Jesenice – Pred šestimi leti je na Gorenjskem na tajni lokaciji vrata odprla varna hiša, v katero se lahko zatečejo ženske, ki so žrtve nasilja. Letos so zaradi povečanih potreb odprli še stanovanjsko enoto varne hiše in tudi tu so postelje stalno zasedene. Ker je potreb po začasni namestitvi žensk vse več, si na vseh petih gorenjskih centrih za socialno delo prizadevajo, da bi Gorenjska dobila tudi materinski dom. O tem so na včerajšnji novinarski konferenci na Jesenicah spregovorili direktor Centra za socialno delo Jesenice Božo Pogačar, direktorica Centra za socialno delo Radovljica Miloša Kos Ovsenik, vodja Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Staša Sitar in vodja Varne hiše Gorenjske Vilma Regovc. Kot so povedali, bo materinski dom namenjen ženskam, ki se znajdejo v osebni, stanovanjski in ekonomski stiski. Gre za nosečnice, mamice z majhnimi otroki, samske in starejše ženske, ki bodo v materinskem domu lahko ostale največ leto dni, medtem pa si skušale urediti nadaljnje življenjske razmere. V materinskem domu naj bi bilo prostora za šest družin, drugače od varne hiše pa lokacija ne bo tajna. Hišo za ureditev materinskega doma je že ponudila Občina Jesenice, čeprav dokončne odločitve o lokaciji še ni, po načrtih pa naj bi svoja vrata odprl decembra prihodnje leto. Pri tem snovalci upajo na podporo vseh osemnajstih gorenjskih občin, ki naj bi poleg ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sofinancirale delovanje materinskega doma. Tako naj bi ministrstvo prispevalo 85 tisoč evrov na leto, občine pa dobrih 37 tisoč evrov. Posamezne gorenjske občine bi tako – glede na velikost - letno prispevale od 132 evrov do 11 tisoč evrov.