Bogata Bloudkova dediščina

V četrtek, 26. novembra, je minilo petdeset let od smrti Stanka Bloudka. Večina ga pozna le kot konstruktorja skakalnic, a je bil tudi izumitelj, graditelj, športnik, pionir slovenskega letalstva ... Marko Malec iz Kranja je o njegovi letalski dejavnosti napisal knjigo.

Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji slovenski materi in češkemu očetu. Po maturi se je odpravil v Prago in se vpisal na likovno akademijo, a ko je spoznal, da ga bolj zanima tehnika, se je prepisal na praško tehniško visoko šolo. Čeprav formalno ni diplomiral, so mu kasneje zaradi sposobnosti in uspehov priznavali inženirski naziv. Dejaven je bil na številnih področjih, najbolj poznan je kot načrtovalec smučarske skakalnice v Planici, t. i. Bloudkove velikanke, na kateri je človek prvič na smučeh preletel mejo sto metrov. Njegova izvirnost je bila v parabolični krivulji, ki je skakalcu omogočala občutek, da je v stiku s skakalnico. Le malokdo ve, da je že Bloudek začel iskati prostor za prvo velikanko na svetu, in da jo je že leta 1954 načrtoval na mestu, kjer jo je kasneje zgradil inž. Gorišek. Poleg planiške so po Bloudkovih načrtih naredili še številne skakalnice v Sloveniji - v Škofji Loki, Kranjski Gori, na Šmarjetni gori, v Lescah, Žireh, v Mengšu … Gradil je tudi druge športne objekte (nogometno igrišče v Ljubljani, deset metrov visoki skakalni stolp v športnem kopališču Ilirija, atletsko stezo itd.), bil vsestranski športnik - slovenski prvak v metu diska, večkratni jugoslovanski prvak v umetnostnem drsanju, zmagovalec avtomobilske dirke na Ljubelj leta 1926, in kasneje tudi športni funkcionar, med drugim predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja. Po prvi svetovni vojni se je ukvarjal s praktičnim izumiteljstvom (patentiral je plombo za vagone), v ljubljanski Avtomontaži so 1934. leta izdelali celo prvi slovenski osebni avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in DKW motorjem.

Bloudek je vizijo o »letečem človeku« uresničeval tudi z letalsko dejavnostjo - kot pionir slovenskega letalstva in v svetovnem merilu eden najbolj inovativnih letalskih konstruktorjev. »Njegova letala so nekako v senci dosežkov bratov Rusjan, eden od razlogov je morda ta, da o svojem delu skoraj ni pisal; še več, o njem je nerad tudi govoril,« ugotavlja Marko Malec iz Kranja, avtor knjige Stanko Bloudek in njegova letala, ki je v začetku novembra izšla pri Tehniški založbi Slovenije. Kot piše Malec, se je mladi Stanko z letalstvom resneje seznanil leta 1906, ko so se tudi v slovenskih časopisih pojavile vesti, da sta brata Wright v Ameriki začela leteti s svojimi letali. Potem ko je izdelal nekaj letalskih modelov, je leta 1909 na Češkem zgradil svoje prvo jadralno letalo, s katerim je nekajkrat tudi uspešno vzletel. Ko je bil star komaj dvajset let, se je začela njegova zgodba o prvem motornem letalu, pri tem se je povezal z dvema članoma Češkega aviatičarskega društva, z Janom Čermakom in Jaroslavom Potučkom. Za gradnjo letala, ki se je uradno imenovalo Racek (Galeb), so uporabili les, aluminij in jeklo, motor so pripeljali iz Francije. 26. novembra 1910 so z njim opravili prvi daljši let, okrog dvesto metrov. Ker je Racek bolj skakal kot letel, se je Bloudek odločil za popolnoma novo konstrukcijo letala z dvema kriloma, tako je nastala znamenita Libelle, ki je bilo eno prvih letal z zaprtim trupom na svetu. Po uspehu Libelle je kot prvi slovenski poklicni letalski konstruktor služboval v različnih tovarnah letal po Evropi. Po vrnitvi v Slovenijo je v sodelovanju z ljubljanskim aeroklubom zgradil enokrilno motorno letalo, ki se ga je zaradi večkratnega poskakovanja po letališču v Šiški kmalu prijelo ime Sraka – po ptici, ki na videz tudi zelo negotovo leti. Naslednji Bloudkov letalski projekt je bilo dvosedežno letalo Bloudek XV Lojze. Ko se je leta 1934 pilot Janko Colnar na mitingu v Zagrebu z njim smrtno ponesrečil, se je Bloudek dokončno odpovedal gradnji letal in se posvetil temeljnim problemom njihove gradnje. Med drugo svetovno vojno je aktivno sodeloval z Osvobodilno fronto in je v okupirani Ljubljani celo projektiral partizansko letalo, ki naj bi ga uporabljali za bombardiranje, prevoz nujne pošte in za metanje letakov. Usodo letala je zapečatila ofenziva, v kateri so Italijani zaplenili vse, kar je bilo zanj že pripravljenega.