Trk etike in (rdeče) estetike

»Septembra lani je konservativni danski dnevnik Jylands Posten objavil dvanajst karikatur islamskega preroka Mohameda. /…/ Objavljene karikature pa so evropsko laično in strokovno javnost razdelile v dva mnenjska tabora; eden razume svobodo množičnega komuniciranja v absolutnem, eden v relativnem smislu. Zahodnim medijskim fundamentalistom, se pravi tistim, ki brez predsodka objavijo Mohameda z bombo na glavi ali Devico Marijo s podgano v naročju /…/ predlagam, naj razpišejo natečaj za najbolj domiselno in »šaljivo« karikaturo (ali novinarski tekst) na dve temi, ena je pedofilija, ena homoseksualnost. Stavim, da bi najboljše karikature v evropski javnosti vzdignile oblake prahu. /…/.« Tole sem med drugim v našem časopisu zapisala februarja 2006, ko so bili zaradi tako imenovane novinarske oziroma umetniške svobode starega kontinenta odnosi med Zahodno in Vzhodno civilizacijo tik pod vreliščem.

In zdaj k aktualnemu dogajanju. Preteklo nedeljo sem bila z družino najprej na Blegošu, nakar sem se sama odpravila še v tako imenovano vodno mesto Atlantis, točneje, v savno. Ko sem udobno zleknjena pred televizorjem zakinkala, me je iz dremeža vrglo krohotanje dveh najstnic, ki sta se na stolih dobesedno zvijali od domislic Lada Bizovičarja in Jurija Zrneca (mimogrede, umetniški dar slednjega visoko cenim), zabavljaškega para z ene od slovenskih komercialnih televizij. Lenobno sem dvignila veke in napela ušesa (okolje je bilo namreč precej bučno), da preverim, čemu konkretno se dekleti iz vsega srca smejita.

Scena na ekranu je bila odurna. Ogabna. Obskurna. Niti najmanj duhovita, smešna. Namreč. Pred kamerami sta se ob navzočnosti »angelov« pačila in spakovala Lado Bizovičar in Jurij Zrnec, prvi v vlogi sv. Jožefa, drugi v vlogi Device Marije v času porodnih krčev.

Nedvomno je bil domnevno umetniški »štiklc« skrbno načrtovan, saj so ga na dotično komercialno televizijo v programsko shemo uvrstili prav na dan cerkvenega praznika Kristusa kralja. Namen rdeče duhovitosti, zaradi katerega je od slovenskih »kur« frčalo perje? Prvič, prizadeti čustva verujočih Slovenk in Slovencev. Drugič, dokazati ali pokazati, da je na tej strani Alp še vedno močno v prednosti duh boljševizma; in to v vseh, pomeni vidnih in nevidnih družbeno pojavnih oblikah resničnosti. Tretjič, do neke mere je umetniška obskurnost, o kateri teče beseda, tudi na eni strani posledica pomanjkanja smisla za humor, če ne kar popolnega manjka za te stvari v povprečni slovenski domišljiji oziroma domiselnosti, na eni pa (politični) nepotizem na domači medijski in pogojno rečeno umetniški sceni. Kajpada, to še ni vse. V zvezi s takšno in drugačno resničnostjo na rdeči strani Alp bi bilo treba omeniti še lobije, z neslutenim vplivom, od homoseksualnega do prostozidarskega (ki se, mimogrede in med drugim skriva za tako imenovano new age, po slovensko novo dobo) in rodbinskega, ampak razprava o tem bi za nekaj časopisnih strani, ne le stolpcev presegla okvir te rubrike.

In še to. Za aktualne razmere pa nikakor ni prvo odgovorna rdeča družbena skupnost. Prvo odgovorno je cerkveno občestvo na Slovenskem, strokovno in laično, ki pred opisanim nedeljskim dogodkom še vedno sklanja glavo in molči. Iz pokornosti, navade ali strahu, je pa čisto vseeno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 16. januar 2012 / 07:00

Interesi podjetja pred osebnimi

Šenčurski Geoset sodi med redka slovenska podjetja z najboljšo oceno tveganja.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 30. december 2018 / 18:22

Pot bohinjskega Karakterja

Prva nota, ki jo zaznamo, je zrel in resen okus brinja, ki postopoma preide v cvetlične note. Te dopolnjujejo zeliščnost, toplota in rahla pikantnost. Zaključi se z nežno sladkobo in nadaljuje v saden...

Kultura / nedelja, 30. december 2018 / 18:20

Svet so zgodbe – kot njeni kolaži

Na slovitem Salonu lepih umetnosti v pariškem Louvru so sodelovali tudi štirje umetniki člani Likovnega društva Kranj. Strokovna žirija je v kategoriji slikarstva nagradila kolaža z naslovom Chronical...

GG Plus / nedelja, 30. december 2018 / 18:15

Priželjc je še vedno eksotika

Igor Jagodic živi za kuhinjo in svoje goste. Prihaja z Visokega pri Kranju. Njegova kuharska pot se je počasi, a vztrajno vzpenjala. Od leta 2012 ga najdemo v grajskem stolpu Ljubljanskega gradu, kjer...

Žirovnica / nedelja, 30. december 2018 / 18:14

Januarja o nadzornem odboru in proračunu

Žirovnica – Občinski svet Občine Žirovnica je na izredni seji prejšnji teden že imenoval člane delovnih teles. Svetniki so potrdili člane odbora za negospodarstvo in družbene dejavnosti, odbora za...

Gospodarstvo / nedelja, 30. december 2018 / 18:13

Janov odnos s pozabljenim lesom

Luč sveta je ugledala nova poslovna zgodba, ki se je spletla v glavah treh fantov.