Velikan ob vhodu v kraljestvo
Tosc (2275 m) - Iz Bohinja nam pogled na Triglav zakriva debeluh oz. tolstec, kot ga je poimenoval legendarni Tine Mihelič. Brezpotni vrh, ki ga množice triglavskih romarjev hladno obidejo. Običajno se še kdo pritožuje, da se pot okoli njega vleče. Dokaj samoten vrh, ki nudi milino, tišino, mir in svobodo.
Naš današnji cilj, Tosc, sem prvič obhodila, ko smo se, že dolga leta nazaj, s Triglava vračali proti Pokljuki. In že takrat se mi je ta pot okoli njega zdela zelo lepa, čeprav je prava magistrala proti slovenskemu očaku. Ko sem raziskovala kotičke Pokljuke in sedela pod drevesom na planini Zajamniki, mi je spet Tosc zakrival pogled na Triglav. Tosc, mogočna gmota, ki jo je vredno obiskati.
Skozi Bled se zapeljemo do Pokljuke. Mimo Mrzlega Studenca nadaljujemo proti vojašnici na Rudnem polju, kjer zavijemo desno in po nekaj sto metrih parkiramo ob vznožju smučišča. Začetek vzpona je enak poti na Triglav; začnemo po cesti, kjer na prvem ovinku zavije v gozdni breg stezica, ki nas pripelje na zgornjo cesto, kjer se tudi še da parkirati. Sledimo makadamu in markacije nas spet usmerijo v gozd. Pot se vije v okljukih dokaj strmo, a le nekaj minut, nato se pot skorajda položi, vmes tudi rahlo spusti. Pod nami, na naši levi strani je planina Konjščica. Prečimo hudourniški potoček, ko pot zavije desno, se strmo vzpne in že smo pod Studorskim prevalom, v krnici Jezerce. Čaka nas vzpon na Studorski preval, sedlo med Ablanco in Velikim Draškim vrhom, z vrha katerega se pot rahlo spusti, nato pa preči pobočja Velikega Draškega vrha in Tosca. Kmalu pred seboj zagledamo planino Krstenico ter Stogove: Mali, Jezerski in Prevalski. Na tem ovinku nas smerokaz na kamnu Tosc s puščico usmeri na njegovo pobočje. Potrebno je nekaj previdnosti, da odcepa ne zgrešimo.
Na začetku dobro vidna in lahko sledljiva stezica se vzpenja v okljukih po travnatem pobočju. Prijazni planinec je na ključnih mestih postavil zveste spremljevalce, možice, ki olajšajo sledenje tam, kjer pot izgine. Pot počasi začne zavijati desno, proti žlebu, kjer travnati svet zamenja kamenje in skalovje; tukaj je tudi sledenje poti malenkost težje. Steza spet zavije levo. Prehodi poti so med skalami. Sledite možicem oz. se držite desno in kmalu vas bo strma pot pripeljala do planotastega kraškega travnika pod vrhom Tosca. Vrh je tista špica še daleč pred nami; a ni tako daleč, kot je videti. Pred nami bodo globoke vrtače, ki se jim bomo izognili po desni strani. Tipičen kraški svet nas bo navdušil, a pozornost je nujna, saj pot poteka nekaj metrov stran od prepadnega roba. Na koncu planote nas možici vodijo naravnost proti vrhu, kjer nas čaka čudovit razgled in žig.
Vse od roba kraškega visokogorskega travnika lahko občudujemo Triglav v vsej svoji veličini, skupaj s Planiko in Kredarico. Na dlani so nam tudi vrhovi zahodno od njega, med katerimi sta Debeli vrh in Mišelj vrh še posebej izrazita. Vrh le še dopolni ta čudoviti razgled: Rž in Rjavina, veriga Karavank z dominantno Kepo in Kamniške Alpe; proti jugu se odpre pogled proti spodnje bohinjskim goram. Če je jasno in čisto ozračje, se vidi celo Krn.
Tistega čudovitega jesenskega dne, ko sem sedela na vrhu Tosca, je bila dolina Krma zabita z meglo, pred menoj pa se je kazal venec Julijcev v svoji žlahtni podobi. Okusen sendvič sem si delila z gorskimi kavkami, kot da bi vedela, da bo v naslednjih dneh sneg prekril vrhove in jim s tem otežil preživetje.
Z vrha Tosca do markirane poti sestopite po poti vzpona. Pozorno glejte na možice, da ne boste zgrešili prehoda čez skale. Na Studorskem prevalu se lahko odločite za krožno pot. Predlagam, da zavijete levo in se po markirani poti povzpnete pod Mali Draški vrh, od tam pa preko Srenjskega prevala do Viševnika. Z njegovega vrha se mimo Plesišča spustite do Rudnega polja. No, varianta vrnitve je tudi s Srenjskega prevala čez Kačji rob do jeklenega konjička v zavetju Pokljuke. V visokogorju že vladajo popolne zimske razmere, zato ne pozabite na potrebno opremo.
Nadmorska višina: 2275m
Višinska razlika: 928 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 4 zvezdice