Gorenjec na vrhu Triglava

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. november 2009 / 06:00

Sredi oktobra je vodenje Zavarovalnice Triglav prevzel Matjaž Rakovec, dotedanji direktor ljubljanske območne enote. Matjaž je po rodu Gorenjec, dobro je znan tudi v vaterpolskih krogih.

Imenovanje za predsednika uprave ni bilo gladko, spremljala so ga anonimna pisma z različnimi očitki, revizije … Vaš komentar!

»Ko danes gledam, ugotavljam, da je bilo dobro, da se je to zgodilo. Tako se je še pred mojim imenovanjem razčistilo, da ni bilo nobenih nepravilnosti. Zdaj se s tem ne obremenjujem več, moje delo je usmerjeno v prihodnost.«

V javnosti je bilo slišati, da so zavarovalnico v zadnjem času zapustili nekateri dobri zavarovalniški strokovnjaki. Ali to drži? Jih boste poskušali pridobiti nazaj?

»Precej ljudi, ki so v preteklosti soustvarjali razvoj, je zapustilo Triglav. Nekatere sem že potegnil nazaj, z nekaterimi se o tem še pogovarjam.«

Direktor agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman je pred kratkim izjavil, da stanje v zavarovalništvu ni bleščeče, nobena od zavarovalnic pa ni ogrožena. Kakšno je stanje v Triglavu?

»Rezultati poslovanja so v skladu z našimi pričakovanji. V prvih devetih mesecih smo dosegli 28 milijonov evrov čistega dobička. Po vseh kazalnikih poslovanja smo bili na lanski ravni ali celo boljši, edina slabost je ta, da nam je tržni delež upadel za eno odstotno točko. Tudi v prihodnje je naš cilj predvsem dober poslovni rezultat oz. čim boljša dobičkonosnost, ne pa ohranjanje nekakovostnega portfelja in strank za vsako ceno.«

Nekatere zavarovalnice, ki so sicer povečale tržni delež, potrebujejo svež kapital. Ali ga potrebuje tudi Triglav?

»V Triglavu dokapitalizacija ni potrebna, tudi za hčerinska podjetja v državah nekdanje Jugoslavije ne. Zaenkrat se ne bomo širili, večji poudarek bomo dali stabilizaciji celotne skupine.«

Kot smo lahko slišali, boste še povečali delež v zavarovalnici Lovčen v Črni gori …

»Lovčen je že zdaj v več kot 50-odstotni lasti Triglava, od paradržavnih skladov pa nameravamo odkupiti še nekaj več kot 41-odstotni kapitalski delež.«

Kolikšen delež zavarovalne premije že zberete v tujini?

»V Sloveniji zberemo okoli 840 milijonov evrov premije, v tujini okoli 180 milijonov. Tudi v prihodnje želimo na domačem trgu ohraniti sedanji tržni delež, na tujih trgih pa bi ga radi še okrepili.«

Kako na poslovanje vplivata finančna kriza in recesija v gospodarstvu?

»Vplivi so različni. Po eni strani so se v krizi zaradi manjšega obsega proizvodnje, naložb, izvoza, prevozov itd. zmanjšale nekatere vrste zavarovanj (zavarovanje kreditov, prevozov …), po drugi strani je nekoliko upadlo tudi življenjsko zavarovanje, še zlasti naložbeno.«

Ali občani, podjetja, podjetniki v krizi varčujejo tudi pri zavarovanjih ali prav zaradi krize še celo bolj zavarujejo svoje premoženje?

»Pri premoženjskih zavarovanjih je letos obseg obračunane premije približno enak kot lani, upad premije pri življenjskih zavarovanjih pa je razumljiv, saj ljudem v kriznih časih manj ostaja za varčevanje. Tovrstna zavarovanja bodo porasla, ko bo gospodarska recesija mimo in se bo spremenila tudi pretirano socialna zakonodaja na področju zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.«

Slovenci smo dobro zavarovali premoženje, z življenjskimi zavarovanji pa se še ne moremo primerjati z razvitimi evropskimi državami … Je to tržna niša tudi za Triglav?

»Vsekakor! To velja za domači trg, še zlasti pa za države na Balkanu. V Zahodni Evropi je na primer povprečna zavarovalna premija na prebivalca okrog 2.000 evrov, pri nas je povprečje 990 evrov. Povprečna premija za zavarovanje premoženja je pri nas celo nekoliko višja kot na Zahodu, premija za življenjsko zavarovanje pa občutno nižja. To je predvsem posledica razlik v standardu, socialnosti države in davčnih olajšavah.«

Nekateri napovedujejo, da bodo posledice klimatskih sprememb celo hujše od posledic finančno gospodarske krize. Naravne ujme (poplave, viharji, toče) so tudi pri nas vse pogostejše. Kako se na to odzivate v zavarovalnicah?

»Vse pogostejše ujme so spodbudile zlasti kmete k večji zavarovanosti pridelkov in posevkov, a ker je bila škoda že dve leti zapored občutno večja od zbrane premije, bo to prihodnje leto zanesljivo vplivalo na zavarovalne pogoje oz. na premijo. Zaradi pogoste toče se je povečalo kasko zavarovanje vozil, še vedno pa tretjina nepremičnega premoženja v Sloveniji ni zavarovanega.«

Zavarovalni riziki so zaradi pogostejših ujm večji. Ali to pomeni, da se v prihodnje obetajo tudi višje zavarovalne premije?

»Možnosti so različne. Zavarovancem lahko ponudimo zavarovanje z višjo premijo in višjimi zavarovalnimi zneski ali pa zavarovanje z nižjo premijo, ki bo krila tudi nižje zavarovalne rizike. Nekdo hoče zavarovati vsako malenkost, drugi želi zavarovati premoženje le za katastrofalne primere.«

Je ob veliki konkurenci na zavarovalniškem trgu še možno ponuditi zavarovanja, ki so posebna, izvirna …?

»Vsekakor je to možno, dokaz za to je tudi naš zavarovalni paket Dom, ki smo ga začeli tržiti pred tremi leti. Razvoj gre v smer preprostih zavarovanj in prilaganja zavarovanj različnim skupinam zavarovancem. Pri avtomobilskih zavarovanjih jih, na primer, prilagajamo dobrim, varnim voznikom.«

Preprosta zavarovanja?! Zavarovalni pogoji so včasih zavarovancem le težko razumljivi …

»Pri razumevanju zavarovalnih pogojev lahko največ naredijo zavarovalni zastopniki, ki so naše ogledalo strankam. Njihova naloga je, da strankam na čim bolj preprost način predstavijo zavarovanje.«

Med prvimi nalogami po nastopu mandata je priprava načrta za leto 2010 in razvojne strategije. Kakšne bodo ključne usmeritve Triglava?

»Tudi v prihodnje želimo biti vodilna zavarovalnica v Sloveniji – ne samo po tržnih deležih, ampak tudi po kulturi zavarovalstva, novih produktih, idejah, družbeno odgovornem sodelovanju z okoljem … Želimo tudi, da se vrnejo dobri kadri, ki so v preteklosti zapustili Triglav. Pri poslovanju je naša usmeritev dober poslovni rezultat in ne toliko povečevanje rasti premije za vsako ceno.«

Kaj pa usmeritve za tuji trg?

»Triglav je v zadnjih letih kupil na vzhodnih trgih več zavarovalnic, zdaj pa je naša naloga, da izboljšamo njihovo donosnost. Ocenjujemo, da so na teh trgih še velike možnosti za rasti. S tem namenom je v upravi tudi član, ki je zadolžen za strateške naložbe.«

Ljudi vedno zanimajo cene. Se bodo zavarovalne premije prihodnje leto kaj zvišale?

»O tem je težko karkoli napovedati, naša usmeritev je, da v vsaki vrsti zavarovanja dosežemo pozitiven rezultat. Na to lahko deloma vplivamo tudi sami z notranjimi ukrepi.«

Se Gorenjci pri zavarovanjih v čem razlikujejo od drugih zavarovancev po Sloveniji?

»Zdi se mi, da je zavarovalniška kultura na Gorenjskem najbolj razvita v vsej Sloveniji. To je tudi zasluga območne enote Kranj, ki vsa leta dosega izvrstne rezultate in ima tudi zelo razvejano zavarovalniško mrežo. Za Gorenjce je morda še bolj kot za druge značilno, da težko zamenjajo zavarovalnico, banko …«

Tudi vi ste po rodu Gorenjec. Lahko kaj več poveste o sebi – izobrazbi, poklicni karieri?

»Končal sem Osnovno šolo Franceta Prešerna in Gimnazijo Kranj, potlej sem končal študij ekonomije v Ljubljani. Do tridesetega leta sem živel pri starših v Bobovku pri Kranju, nato sva se z ženo preselila v Ljubljano, ki jo še vedno štejem za del Gorenjske. V Zavarovalnici Triglav sem zaposlen od leta 1994, vmes sem bil poldrugo leto v Studio Moderna in v Mercatorju.«

Prebral sem, da je bila vaša prva zaposlitev – obrtnik. Kaj ste počeli?

»Bil sem najemnik Šport Hotela na Pokljuki, ki je zdaj prav lepo prenovljen.«

V žepu imate izpit za borznega posrednika. Ste razmišljali tudi o tem poklicu?

»To je bilo bolj na začetku moje poklicne poti. V isti stavbi, kjer sem takrat delal, je bila tudi borzno posredniška hiša in sem opravil še izpit za borznega posrednika. S tem se ne mislim ukvarjati, koristi pa mi pri upravljanju osebnih financ.«

Predani ste vaterpolu …

»Pri kranjskem Triglavu sem ga igral kar deset let, od osmega razreda osnovne šole do konca fakultete. Lani mi je potekel mandat predsednika Vaterpolske zveze Slovenije, zdaj pa sem še mednarodni vaterpolski sodnik. Še vedno sodim, pred kratkim sem »piskal« dve težki tekmi – eno v Dubrovniku in drugo v Zagrebu.«

Kako izkoriščate prosti čas?

»Po duši sem športnik, po značaju družinski človek. Vse športne aktivnosti radi počnemo skupaj, kot družina. Ob koncu tedna gremo pogosto v Kranjsko Goro, enkrat ali dvakrat na leto se odpravimo na potovanje. Letos smo se na morje v Grčijo odpravili preko Srbije in Makedonije, februarja smo bili dva tedna v Kambodži ...«