Komu so mar mali delničarji?!

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / / 06:00

"Komu so še mar mali delničarji?" je bil naslov tematskega večera, ki ga je v četrtek v Kranju pripravila GBD Gorenjska borzno posredniška družba.

Kranj - Izhodišče za pogovor je bilo spoznanje, da so mali delničarji pogosto oškodovani in iztisnjeni iz družbe brez primerne denarne odpravnine in da so brez ustreznega (pravnega) varstva prepuščeni sami sebi. Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji – Skupaj smo močnejši, je dejal, da male delničarje poleg Vseslovenskega združenja malih delničarjev od konca letošnjega aprila zastopa tudi njihovo društvo, ki ima po vsej Sloveniji že enaindvajset odborov z več kot tisoč pridruženimi člani. Društvo na vsaki skupščini družbe nastopa organizirano, njegovi pravni strokovnjaki pa pripravljajo spremembe zakona, s katerimi bi male delničarje v primeru izpodbojne tožbe na sklepe skupščine oprostili sodne takse in v gospodarskih sporih, ki na sodiščih včasih trajajo predolgo, uveljavili mediacijo. Poleg obeh društev ščitijo male delničarje še družbe pooblaščenke ter klubi malih delničarjev, je ugotavljala Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD-ja, in se vprašala, ali jih ščitijo tudi nadzorni sveti. Dr. Borut Bratina, izredni profesor za gospodarsko pravo na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor, je ob tem dejal, da nadzorni svet ščiti interese malih delničarjev, če ščiti interese družbe in s tem vseh delničarjev. Veliko je odvisno od sestave nadzornega sveta, v Sloveniji pa so v mnogih primerih nasprotujoči si interesi med večinskimi in malimi delničarji. In kakšna je pri tem vloga Agencije za trg vrednostnih papirjev? Kot je dejal njen direktor dr. Damjan Žugelj, agencija ni varuh zakona o gospodarskih družbah in tudi nima pooblastil, da bi razčiščevala posamezne sporne primere, ampak je to stvar civilnih postopkov in notranjih razmerij.

»Kaj najbolj žuli naše stranke? Če bi pri nas vse funkcioniralo, bi mali vlagatelji lahko mirno spali, tako pa se dogaja, da se tudi odlična podjetja znajdejo na kolenih. Človek ima pri tem občutek, da nič v tej državi ne deluje – ne nadzorni sveti ne nadzorne institucije,« je dejala Ani Klemenčič in vprašala sogovornike, kako bi bilo to možno preprečiti. »Problem je v tem, da pri nas še vedno nimamo v celoti definiranega lastništva in da se uprave podjetij ukvarjajo s tem, kako bodo prišle do lastniške prevlade, ne pa s poslovanjem in z razvojnimi vprašanji,« je dejal dr. Žugelj. »Ne razumem, da tako izkušena gospodarstvenika v funkciji nadzornika, kot sta Janko Kosmina in Tone Turnšek, nista postavila ultimata po odstopu Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu, potem ko sta razkrila svoje lastništvo v Istrabenzu in v Pivovarni Laško,« je dejal Stanković in poudaril, da v društvu resno razmišljajo o vložitvi tožbe zoper oba nadzornika, kajti če bo šel v stečaj Istrabenz, ne bo ob premoženje le 14 tisoč njegovih delničarjev, ampak tudi 62 tisoč delničarjev NFD-ja in 40 tisoč delničarjev Petrola. »Z menedžerskimi prevzemi ni nič narobe, če so zakoniti in transparentni. Problem je v posameznikih, v njihovih prevelikih apetitih,« je menil Žugelj in dodal, da se je vse začelo in končalo pri bankah, pri katerih viri financiranja niso bili pod enakimi pogoji dostopni vsem.

Na tematskem večeru so izpostavili tudi nekaj primerov sporne iztisnitve malih delničarjev iz družb. Tako se mali delničar ljubljanskega BTC-ja že več kot osem let bojuje za svojo pravico, a še vedno ni sodnega razpleta. Mali delničarji Turističnega podjetja Portorož so, potem ko jih je večinski delničar poskušal iztisniti iz družbe po ceni 25 evrov za delnico, podali predlog sodišču za sodni preizkus primernosti denarne odpravnine. Prepričani so v svojo zmago, saj je delnica knjigovodsko vredna 100 evrov, cenitev pa je pokazala še višjo vrednost. Mali delničarji LIP-a Radomlje in IBI Kranj so šele potlej, ko jim je priskočilo na pomoč Vseslovensko združenje malih delničarjev oz. društvo Mali delničarji – Skupaj smo močnejši, dosegli višjo ceno.