Sama gospodari na kmetiji

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Katarina Tomc iz Gozda po smrti moža in hčere sama gospodari na osemnajst hektarjev veliki gorsko višinski kmetiji. Odtlej sama opravi tudi "moška dela", v okviru dopolnilne dejavnosti vsak petek peče kruh v krušni peči.

Gozd – Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnem dnevu kmetic za kmetico leta izbrala Olgo Tičar, gospodarico kmetije na Zgornjem Jezerskem, a če bi ta laskavi naziv podelila »sosedi« na razglasitvi, Katarini Tomc, kandidatki Društva podeželskih žena Svit Tržič, tudi ne bi storila napake. Zakaj? Njena življenjska zgodba je pretresljiva: Katarina je v treh mesecih ostala brez dveh svojih najbližjih. Odtlej sama živi in kmetuje na gorsko višinski kmetiji v Gozdu (v tržiški občini), pri večjih delih ji pomaga sin, sicer gospodar na kmetiji v Podljubelju, odkoder izvira tudi sama. Kmetijsko gospodinjsko šolo je skupaj s še dvema sestričnama obiskovala v Avstriji, saj je mama želela, da bi se dobro naučila kuhati.

Po poroki 1978. leta se je preselila v Gozd, na moževo kmetijo, ki obsega osemnajst hektarjev zemljišč, od tega je približno enajst hektarjev gozda, ostalo so travniki in pašniki. Oba z možem sta ob delu na kmetiji hodila v službo, v tržiški Peko. Najprej je kot »presežek« ostal doma mož, potlej, ko je mož zbolel in je moral tudi po trikrat na teden na dializo, je službo pustila še Katarina in se posvetila domačim in kmetiji. Mož je po dolgotrajni bolezni umrl v letu 2006, tri mesece kasneje v prometni nesreči še 14-letna hčerka. Življenje se ji je obrnilo na glavo, na kmetiji je ostala sama … »Z delom se zamotim, navzven poskušam ostati trdna, a znotraj boli. Dolgčas je, najhuje je ob nedeljah, praznikih; v delovnih dneh sem zvečer zmatrana in hitro zaspim,« pravi in poudarja, da se je dela s traktorjem in z drugimi kmetijskimi stroji naučila že prej. Na kmetiji redi tri goveda – eno kravo dojiljo in dve teleti ter dvajset ovc. Goveda se poleti pasejo na pašniku v Gozdu, ovce v okviru Društva rejcev ovc Tolsti vrh na Kriški planini. Prodaja teličke in jagenjčke, zredi pa tudi kakšnega bika.

Petek je dan za peko kruha

Pred petimi leti se je v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji registrirala za peko kruha. »Še ko sem bila doma, sem pri mamini peki rada naredila »svoj« hlebček, peke sem se učila v gospodinjski šoli, kruh sem potlej pekla tudi za domače potrebe. Ko sem registrirala dopolnilno dejavnost, sem za to opremila posebno sobo in postavila novo peč, za katero pa ugotavljam, da se v njej slabše peče kot v stari in da porabi tudi več drv,« pravi Katarina in dodaja, da je petek dan za peko. Takrat iz moke, vode, kvasa in soli, brez kakršnegakoli dodajanja barvil, zamesi testo, iz katerih potlej naredi majhne hlebce. V peč jih naenkrat lahko da največ petnajst, običajno jih naredi za dve peki. Ima stalne stranke, predvsem iz Križev in okolice. »Pri kruhu je denar vsak teden, pri živini najprej v pol leta, les pa ima tako slabo ceno, da se ga ne splača sekati,« pravi Katarina, ki je aktivna tudi v tržiškem društvu podeželskih žena in v župnijski Karitas v Križah. V okviru društva se udeležuje predavanj, izletov, tečajev in delavnic – pletejo, kvačkajo, izdelujejo pirhe, voščilnice, v okviru Karitas obiskujejo ob božiču starejše, jih spomladi pogostijo, novembra imajo dobrodelni koncert … Rada hodi v hribe, ob nedeljah se včasih poda na Kriško goro, ob dolgih večerih poseže tudi po knjigi. Najraje ima zgodbe iz vsakdanjega življenja …