Razglednica z Brda

Tek ob žici ali tek po najbolj mondeni tekaški progi v Kranju

Ves čas žica, makadam, zemlja, spolzko gnilo listje, senca in neskončni metri ravnine iz ovinka v ovinek.

Ne vem, v katero smer se praviloma teče ob žici okoli posestva Brdo, zato sem ubral tisto v nasprotni smeri urinega kazalca, ker sem se tako izognil osemodstotnemu vzponu, ki ga ne maram preteči.

Okoli gradu Brdo tečemo Kranjčani in drugi, ki živijo v bližini, najraje, ker je to postalo celo modno. Če še niste vedeli, vam povem, da rekreacija ni povsod tako lepa in koristna, zato iščemo vedno znova terene, ceste, gozdove, katere deklariramo kot vrhunsko modne ali zelo dobre za sprostitev oz. trd trening ali navadno rekreiranje. Počutimo se tako, kot so se včasih počutili Ljubljančani, ko so tekali po Tivoliju. Grad Brdo je, pravijo, najbolje vzdrževan dvorec v Sloveniji. O tem ne dvomim, saj ne vem, ali si »navaden« človek sploh lahko ogleda notranjost gradu. Renesančni dvorec je dal na začetku 16. stoletja, točneje leta 1510, zgraditi goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Pozneje so nadstropni dvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmesnimi trakti večkrat prezidavali. Grad je lastnike menjal pogosteje, kot se spodobi. Sredi 18. stoletja je prešel celo v last baronov Zoisov, ki pa so kmalu ugotovili, da je to prehud strošek in hkrati dobra možnost za prodajo. Od leta 1935 je bil last kraljevega namestnika, kneza Pavla Karadžordževića. Po drugi svetovni vojni ga je kot vikend hišico uporabljal Josip Broz Tito osebno, zato mu moramo biti hvaležni, da je bil grad redno adaptiran, vzdrževan in je tako postal zbirališče najboljših političnih mogotcev z vsemi priskledniki vkup. Po vojni in osamosvojitvi Slovenije grad služi zopet protokolarnim potrebam političnih veljakov. Če se natančneje izrazim, je danes grad modno zbirališče Vlade Republike Slovenije. Dvorec je opremljen predvsem z inventarjem, ki sta ga kupila Josip Broz in njegova Jovanka. Grad bi ne imel stila, če ne bi imel stilnega pohištva, dragih preprog iz eksotičnih dežel, police so prepolne vrednih, neprebranih knjig. Povsod po stenah visijo najbolj priznani slikarji, ki spadajo med neodvisne, kot so Zoran Didek, France Mihelič, Maksim Sedej, France Pavlovec. Tudi kiparji, kot so Zdenko in Boris Kalin, Karel Putrih in Frančišek Smerdu, so si izborili podstavke za svoje izdelke.

Z mislimi o najvišjih protokolarnih srečanjih, vrhunskih kongresnih in konferenčnih prireditvah, posebnih in zasebnih slovesnosti ter razkošij drugih doživetij sem odprl svojo letošnjo tekaško sezono okoli Brda. Kulisa grada Brdo, hotela Kokre, Kongresnega centra, hipodroma, jezerc, golfskega igrišča, sprehajalnih poti je bila k sreči na drugi strani žice, zato bi nikogar ne motil, če prepoten sopiham na strani preoranih in pognojenih njiv. Žica, žica, žica, vseh devet kilometrov in 620 metrov, kolikor znaša cel krog okoli posestva, sem bil srečen, da tečem na tej strani in tako ne motim »lastnikov« na drugi strani. Nisem bil sam. Sobota in nedelja sta pravi tekaško-sprehajalni promenadi. Včasih te prehiti tudi kak kolesar ali kasač ali cela konjenica rekreativnih jahačev. Nihče nikogar ne moti in vsi radi premagamo ves krog. Za odprtje svoje tekaške sezone sem omenjenih slabih deset kilometrov premagal s časom ene ure in 16 minut, kar je malce bolje od tistih, ki začnejo migati po rehabilitaciji kolkov, kolen oziroma gležnjev. Tek z Garminom Edge 705 je boljši kot pa z glasbo v ušesih, ker zdaj končno lahko vidim, s kakšno hitrostjo tečem. Sateliti in GPS-prenosi omogočajo, da imam zdaj tako kot imam števec na balanci kolesa tudi števec za preprost tek. Ves krog sem pretekel in delno prehodil s povprečno hitrostjo 7,7 kilometra na uro, moja maksimalna hitrost pa je bila na osemodstotnem spustu kar 23 kilometrov na uro! Z Garminom sem doživel izziv. Da, spet izziv! Hočem, da mi spomladi pokaže povprečno hitrost v enem krogu 15 kilometrov na uro. To se pravi, da bom po Garminovem izračunu moral cel krog preteči v 38 minutah in 29 sekundah!

Torej, izzval sem se sam s pomočjo napravice, ki jo nosim s sabo in ki me bo preganjala celo zimo. Razen če se mi še kdo ne pridruži, potem me bo preganjal tudi on, še raje pa ona.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / četrtek, 18. november 2010 / 07:00

V šenčurski enoti že tkejo

Varstveno delovni center Kranj je ob desetletnici v vseh svojih enotah pripravil dobro obiskan teden odprtih vrat.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / četrtek, 18. marec 2010 / 07:00

Mi plešemo

Slovenci so se že navadili, da enkrat letno v Ljubljani pripravijo dan aerobike, Plesna zveza Slovenije je podelila priznanja, pred časom so nam predstavili vrhunski izdelek, ki je vseboval zlato, sed...

Mularija / četrtek, 18. marec 2010 / 07:00

Učenke s pisateljsko žilico

Med zmagovalci literarnega natečaja Gradim svet iz besed so bile tudi tri gorenjske učenke: Tina Malenšek iz Preske, Petra Piber z Bleda in Ana Krajšek z Jesenic.

Prosti čas / četrtek, 18. marec 2010 / 07:00

Čemaž, naravno zdravilo

Čemaž, ki ga poznamo tudi pod imenom divji česen, gozdni česen, kačji lek, štrkavec ter medvedji česen, ima številne zdravilne učinke, lahko pa ga uporabite tudi za spomladansko očiščevalno sredstvo,...

Prosti čas / četrtek, 18. marec 2010 / 07:00

Smučarska avantura z radiem

Radio Si - Radio Slovenia International, ki kot 4. nacionalni radijski program deluje v okviru RTV Slovenija, je organiziral smučanje izpod Mont Blanca, ki je potekalo od 22. do 27. februarja v franco...

GG Plus / četrtek, 18. marec 2010 / 07:00

Za vsak okus ena

V Komendi smo tokrat spraševali, kako dobro poznate kranjsko klobaso, kako pogosto in s čim najraje jo jeste in ali se Slovenci z njo primerno ponašamo.