Na Gorenjskem stavkala le petina

V večjih podjetjih so stavko preprečili s tem, da so ugodili stavkovnim zahtevam, stavkali pa tudi niso v podjetjih s skrajšanim delovnim časom.

Kranj, Žiri – Petkova stavka, katere pobudnik je Sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI) in na kateri so zahtevali dvig najnižjih plač na šeststo evrov neto ter enkraten draginjski dodatek za člane sindikata v višini 150 evrov, je bila v Sloveniji v približno 150 gospodarskih družbah. Stavka naj bi potekala med 6. in 23. uro, vendar so se v nekaterih podjetjih odločili za stavko le v posameznih delih proizvodnje oziroma so prekinili delo le za krajši čas. Tako naj bi po podatkih SKEI v panogah elektronske, elektro, kovinske industrije, industrije kovinskih materialov in livarn od skupno okoli 81 tisoč zaposlenih stavkalo okoli trideset tisoč delavcev ali sedemdeset odstotkov članstva tega sindikata. Na strani delodajalcev sta bili dve vrsti ravnanj: večina delodajalcev, zlasti pa v panožnih združenjih organiziranih pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je zahteve sindikata označila kot nerealne, nerazumne, škodljive, ki bodo še poglobile krizo in povečale odpuščanje, medtem ko so v nekaterih podjetjih stavkovnim zahtevam delno ali v celoti ugodili.

Na Gorenjskem se je stavki pridružilo le dvajset odstotkov članov regijskega sindikata SKEI, razlog za tako nizko udeležbo pa je, da so delodajalci v vseh večjih podjetjih že pred stavko privolili v zahteve po dvigu najnižjih plač. Tako niso stavkali v Acroniju, Domelu, LTH Ulitki in Niku; v Tehtnici, Iskraemecu in Indramatu so imeli delavci zaradi skrajšanega delovnega časa prost dan, stavkali pa so v Kladivarju, Elmontu, Tokosu, Tiku.

V petek smo se oglasili v Kladivarju Žiri, tovarni elementov za fluidno tehniko oziroma hidravličnih ventilov in naprav, kjer nam je Matija Trček, predsednik sindikata, povedal, da stavkajo od 6. do 22. ure; od skupno 190 zaposlenih jih je 105 udeleženih v stavki, 23 jih je na dopustu, vendar so stavko podprli; 12 jih dela nujna razvojna dela. V Kladivarju ima več delavcev (števila ne poznajo) po 470 evrov plače, zato so tudi na plakat napisali »Kako preživeti s 470 evri?«. Dopoldne so imeli enourni sestanek z direktorjem, ki pa jim ni nič ponudil, nič obljubil. Lastnike imajo namreč v Franciji, in kot so izvedeli, je fotografiral transparente in jih poslal lastnikom. V ponedeljek gre sam v Francijo in zagotovil je, da bo spregovoril tudi o stavki. Sicer pa so zastopniki delavcev dobili informacijo o tem, da Kladivar že tri mesece posluje z izgubo. So namreč v fazi priprave novih vzorcev, prave serijske proizvodnje pa ni, s tem pa tudi ne pravih dohodkov. Kljub temu delavci menijo, da bi se moral najti denar za dvig minimalnih plač in dvig po drugih tarifnih razredih. Če je bil denar takrat, ko so izdelovali ročno in so ob tem lahko zgradili tudi nove hale in kupovali stroje, potem, tako delavci sklepajo, da bi moral biti denar tudi danes, ko proizvodnja teče na modernih strojih. Vprašanje se jim zastavlja, kam gre danes denar.

Ocene petkove stavke so seveda različne. Na republiškem SKEI-u ocenjujejo, da je stavka po udeležbi, kljub ukrepanju in pritiskom delodajalcev odlično uspela in veseli jih, da so vsi delavci podpisali tudi podporo trajajoči stavki, torej prihodnji stavki, ki naj bi bila do izpolnitve stavkovnih zahtev. Na GZS pa so prepričani, da tako imenovani »referendum SKEI« ni uspel, stavka pa je povzročila izjemno škodo, saj da bodo s tem naša podjetja izgubila zaupanje pri tujih kupcih, ki bodo zahtevali nižje cene in višja zavarovanja.