Mali Draški vrh s Kačjega roba

Mali in veliki brat

Mali in Veliki Draški vrh (2132 m, 2243 m) - Neoznačena, a dokaj lahko dostopna dvatisočaka, v neposredni soseščini očaka Triglava. Z njunih vrhov se odpira čudovit razgled v triglavsko kraljestvo, divjo dolino Krme, proti bohinjskim goram, pa vse tja do Krna.

Pokljuka je odlično izhodišče za izlete v visokogorje. Zdaj, ko so vrhovi pokriti s snegom, je potrebno zahtevnost vzponov izbirati glede na znanje gibanja v zimskih razmerah. Dva vrhova, ki ju bomo obiskali danes, sta tehnično različno zahtevna; eden je zelo zahteven, drugi pa je dostopen precej lažje, a celotno turo lahko označim kot zelo zahtevno. Cilja današnjega dne sta Mali in Veliki Draški vrh.

Izhodišče vzpona je Rudno polje. Če še ni snega, se z avtom lahko zapeljete do spodnje postaje žičnice, kjer vas kažipot usmeri levo proti Triglavu, desno pa vodi markacija proti Viševniku. Nič ne boste zgrešili, če se boste začeli vzpenjati kar naravnost navzgor pod vlečnico. Po prvem delu vzpona pot zavije levo in se še bolj strmo začne dvigovati po smučišču. Če boste zelo zgodnji in boste začeli hoditi malce pred sončnim vzhodom, boste le-tega doživeli ravno nekje na sredini smučišča. Splača se počakati in se zazreti proti vzhodu; živa ognjena krogla bo osvetlila naš planet in svet bo videti lep in optimističen.

Na vrhu smučišča se kolovoz spremeni v pešpot, ki se dviguje v ključih, kar naredi vzpon precej bolj prijeten.

Prečkamo planino pod Plesiščem in na razcepu nadaljujemo desno proti Kačjemu robu, pot naravnost gre proti Viševniku. Pot proti Kačjemu robu se zmerno dviguje skozi rušje. Niti nimaš občutka pridobivanja višine, a ta se kar nabira. Kmalu smo na severni strani Viševnika. Pred seboj zagledamo naš današnji prvi cilj, Mali Draški vrh. Spustimo se v kotanjo pod Viševnikom, ki jo obhodimo po desni strani. Ko se pot obrne levo, se nam z desne strani priključi pot s planine Lipanca oz. Debele peči. Dosežemo Srenjski preval, med Viševnikom in Malim Draškim vrhom. Na prevalu se obrnemo desno in se po zagruščeni grapi strmo povzpnemo na vrh Malega Draškega vrha. Pot je krušljiva, zato je uporaba čelade obvezna, sploh če vas je v skupini več. Pri napredovanju si moramo pomagati z rokami, a preden se opremo na kakšno skalo, preverimo, če le-ta drži. Ko pridemo do vrha, se držimo desno, da dosežemo glavni vrh, ki meri 2132 m. Do vrha smo potrebovali dve uri in pol. Tisto zgodnje jutro je bila dolina "zabita" z meglo, nad 1800 metri smo se kopali v soncu, a bilo je precej hladno.

Z Malega Draškega vrha se spustimo nazaj proti Srenjskemu prevalu in tik pred njim nas smerokaz na veliki skali usmeri po skromnem melišču navzdol, nato pa zavarovana pot preči južno stran Malega Draškega vrha. Ta del je tisti kritični del poti, če ste vrtoglavi. Meni osebno zelo ljuba steza nas bo pripeljala do travnika med Malim in Velikim Draškim vrhom. V pravem letnem času nas tukaj skoraj vedno pozdravijo svizci, če pa že ne pomahajo, pa vsaj zažvižgajo. Pot lahko nadaljujemo kar po označeni poti do Studorskega prevala in se od tam povzpnemo do Velikega Draškega vrha, jaz pa predlagam, da s sedelca zagrizemo v travnato strmino in z rahlim občutkom za vzpenjanje po brezpotju lahko prav lepo dosežemo vrh Velikega Draškega vrha, 2243 m. Z Malega do Velikega Draškega vrha smo potrebovali dobro uro in pol hoje. Vzpon nanj je precej lažji kot na Mali Draški vrh, a na strmih travah moramo biti previdni zaradi zdrsa. Veliki Draški vrh je s svojo špičasto, priostreno obliko pravi lepotec. Spokojna južna, bohinjska stran je pravo nasprotje prepadne severne stene, ki divje pada v dolino Krme in nudi številne težke plezalne smeri.

Z Velikega Draškega vrha sestopimo po neoznačeni stezici na Studorski preval, kjer se priključimo romarski poti, ki preko planine Velo polje vodi na Triglav. S prevala se spustimo v krnico Jezerce od tam pa proti Pokljuki do Rudnega polja, kjer nas čaka naš zvesti, jekleni prijatelj.

Nadmorska višina: 2132m in 2243 m

Višinska razlika: 1158 m (skupna)

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 4 zvezdice

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 12. avgust 2024 / 11:00

Majhen klop, velika grožnja

Poletje je čas, ko narava pokaže svojo najlepšo plat. Dolgi dnevi, sončno vreme in bujno zelenje nas vabijo, da preživimo več časa na prostem, naj gre za sprehod po gozdu, kolesarjenje ali...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 28. maj 2020 / 22:00

Sprošča se še več ukrepov, v šole se vračajo vsi učenci

Osnovne šole bodo s prihodnjim tednom postopoma odprle vrata za vse razrede, s prvim junijem se lahko odprejo hoteli, zdravilišča, bazeni ..., dovoljeno bo zbiranje do dvesto oseb na javnih krajih. Va...

Tržič / četrtek, 28. maj 2020 / 17:18

Predor do gozdnih bogastev

Minilo je 125 let od začetka gradnje Bornovega predora, ki leži med Tržičem in Jelendolom. Njegova gradnja v najbolj ozkem delu Dovžanove soteske je povezana z bivanjem nemškega finančnika barona Juli...

Gospodarstvo / četrtek, 28. maj 2020 / 17:16

Kako bo, bodo še videli

Turistični ponudniki se dnevno navajajo na novo resničnost. Večina vprašanih turističnih kmetij je imela meseca marec in april dobro zasedena, a se je pojavil covid-19. Začele so deževati odpovedi. Pr...

Zanimivosti / četrtek, 28. maj 2020 / 17:14

Imenujejo ga kralj paradižnika

Tako Jerneja Mazeja kličejo prijatelji. Prihaja sicer iz naselja Ljubija v občini Mozirje, vendar ga poznajo tako rekoč po vsej Sloveniji. Pred kratkim se je ustavil v Kranju, kjer je razveselil ljubi...

Razvedrilo / četrtek, 28. maj 2020 / 17:11

On je Sašo Stare

Komik, voditelj, scenarist in ljubitelj ekstremnih športov. »Če sem čisto iskren, je zame vsak šport zelo ekstremen,« pravi Sašo Stare. Triintridesetletni Kranjčan na odru deluje kot odprta knjiga, sa...