Mali in veliki brat

Mali in Veliki Draški vrh (2132 m, 2243 m) - Neoznačena, a dokaj lahko dostopna dvatisočaka, v neposredni soseščini očaka Triglava. Z njunih vrhov se odpira čudovit razgled v triglavsko kraljestvo, divjo dolino Krme, proti bohinjskim goram, pa vse tja do Krna.

Pokljuka je odlično izhodišče za izlete v visokogorje. Zdaj, ko so vrhovi pokriti s snegom, je potrebno zahtevnost vzponov izbirati glede na znanje gibanja v zimskih razmerah. Dva vrhova, ki ju bomo obiskali danes, sta tehnično različno zahtevna; eden je zelo zahteven, drugi pa je dostopen precej lažje, a celotno turo lahko označim kot zelo zahtevno. Cilja današnjega dne sta Mali in Veliki Draški vrh.

Izhodišče vzpona je Rudno polje. Če še ni snega, se z avtom lahko zapeljete do spodnje postaje žičnice, kjer vas kažipot usmeri levo proti Triglavu, desno pa vodi markacija proti Viševniku. Nič ne boste zgrešili, če se boste začeli vzpenjati kar naravnost navzgor pod vlečnico. Po prvem delu vzpona pot zavije levo in se še bolj strmo začne dvigovati po smučišču. Če boste zelo zgodnji in boste začeli hoditi malce pred sončnim vzhodom, boste le-tega doživeli ravno nekje na sredini smučišča. Splača se počakati in se zazreti proti vzhodu; živa ognjena krogla bo osvetlila naš planet in svet bo videti lep in optimističen.

Na vrhu smučišča se kolovoz spremeni v pešpot, ki se dviguje v ključih, kar naredi vzpon precej bolj prijeten.

Prečkamo planino pod Plesiščem in na razcepu nadaljujemo desno proti Kačjemu robu, pot naravnost gre proti Viševniku. Pot proti Kačjemu robu se zmerno dviguje skozi rušje. Niti nimaš občutka pridobivanja višine, a ta se kar nabira. Kmalu smo na severni strani Viševnika. Pred seboj zagledamo naš današnji prvi cilj, Mali Draški vrh. Spustimo se v kotanjo pod Viševnikom, ki jo obhodimo po desni strani. Ko se pot obrne levo, se nam z desne strani priključi pot s planine Lipanca oz. Debele peči. Dosežemo Srenjski preval, med Viševnikom in Malim Draškim vrhom. Na prevalu se obrnemo desno in se po zagruščeni grapi strmo povzpnemo na vrh Malega Draškega vrha. Pot je krušljiva, zato je uporaba čelade obvezna, sploh če vas je v skupini več. Pri napredovanju si moramo pomagati z rokami, a preden se opremo na kakšno skalo, preverimo, če le-ta drži. Ko pridemo do vrha, se držimo desno, da dosežemo glavni vrh, ki meri 2132 m. Do vrha smo potrebovali dve uri in pol. Tisto zgodnje jutro je bila dolina "zabita" z meglo, nad 1800 metri smo se kopali v soncu, a bilo je precej hladno.

Z Malega Draškega vrha se spustimo nazaj proti Srenjskemu prevalu in tik pred njim nas smerokaz na veliki skali usmeri po skromnem melišču navzdol, nato pa zavarovana pot preči južno stran Malega Draškega vrha. Ta del je tisti kritični del poti, če ste vrtoglavi. Meni osebno zelo ljuba steza nas bo pripeljala do travnika med Malim in Velikim Draškim vrhom. V pravem letnem času nas tukaj skoraj vedno pozdravijo svizci, če pa že ne pomahajo, pa vsaj zažvižgajo. Pot lahko nadaljujemo kar po označeni poti do Studorskega prevala in se od tam povzpnemo do Velikega Draškega vrha, jaz pa predlagam, da s sedelca zagrizemo v travnato strmino in z rahlim občutkom za vzpenjanje po brezpotju lahko prav lepo dosežemo vrh Velikega Draškega vrha, 2243 m. Z Malega do Velikega Draškega vrha smo potrebovali dobro uro in pol hoje. Vzpon nanj je precej lažji kot na Mali Draški vrh, a na strmih travah moramo biti previdni zaradi zdrsa. Veliki Draški vrh je s svojo špičasto, priostreno obliko pravi lepotec. Spokojna južna, bohinjska stran je pravo nasprotje prepadne severne stene, ki divje pada v dolino Krme in nudi številne težke plezalne smeri.

Z Velikega Draškega vrha sestopimo po neoznačeni stezici na Studorski preval, kjer se priključimo romarski poti, ki preko planine Velo polje vodi na Triglav. S prevala se spustimo v krnico Jezerce od tam pa proti Pokljuki do Rudnega polja, kjer nas čaka naš zvesti, jekleni prijatelj.

Nadmorska višina: 2132m in 2243 m

Višinska razlika: 1158 m (skupna)

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 4 zvezdice