Nekaj upanja še ostaja

Odgovor na članek "Nekaj upanja še ostaja", ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 16. oktobra.

Za popolnejši prikaz dogajanja med in pred zborom varčevalcev SHP p. o. je potrebno povedati še nekaj stvari. Na začetku zbora je eden od udeležencev vprašal: "Ali so na zboru le vabljeni varčevalci?" Nakar se je izkazalo, da je upniški odbor izrecno odklonil udeležbo ustanoviteljem in vsem drugim vključenim v stečaj. Na vprašanje vodja odbora ni odgovoril. V skopem poročilu vodje odbora upnikov je le-ta omenil intenzivno komunikacijo z Gorenjsko banko. Pri tem ni niti z besedo omenil, o čem ta komunikacija poteka. Ali mogoče o tem, da bi Gorenjska banka delila svoj izkupiček iz nezakonitega odkupa terjatev SHP z varčevalci? Očitno odbor tega vprašanja niti ne upa postaviti, ker trdi, da je podatek o izplenu GB poslovna tajnost.

 

Po enostranskem poročilu stečajnega upravitelja Andreja Toša, ki je med neunovčenim premoženjem SHP v stečaju zamolčal čevljarske stroje na Jesenicah in mizarske stroje iz Dupelj. Enako je zamolčal vrsto sodnih postopkov, ki tečejo proti Banki Slovenije, kupcu SHP Istra, njemu in Gorenjski banki, kakor tudi zahtevo za odvzem licence za stečajnega upravitelja, ki že dve leti teče proti njemu osebno.

 

Njegovi odgovori na vprašanji, ki smo mu jih enako postavili pred dvema letoma: "Kakšen je bil znesek na poslovnem računu SHP ISTRA, p. o. o., v trenutku prodaje navedene firme in zakaj ni naročil prenosa teh sredstev na račun SHP, p. o. o., Kranj v stečaju," k čemur naj navede še tedanje premoženje (v m2 stanovanjskih površin in zemljišč), da si bo vsak upnik lahko sam izračunal realno vrednost premoženja, ki ga je prodal za 70 milijonov tolarjev oziroma 291.666 evrov. Pri tem naj pove še znesek dolgov SHP ISTRA.

 

"Kakšen je bil izplen prodaje nezakonito prodanih terjatev SHP, p. o. o., Kranj v stečaju, katere je odkupila Gorenjska banka, d. d., in jih izterjala od nekdanjih dolžnikov SHP, p. o., Kranj."

 

Novinar v svojem prispevku ugotavlja, da je stečajni upravitelj odgovoril na zastavljena vprašanja. O tem, ali je odgovor zadovoljiv ali ne, ne more soditi novinar. To lahko ugotavlja za svoja vprašanja. Nezadovoljstvo z odgovori Andreja Toša so izrazili upniki, ki so zahtevali, da se v delo upniškega odbora povabi lastnike, ki se po njihovem mnenju trenutno edini trudijo za koristi upnikov. Mnogo pove trditev g. Toša, da za svoje sedemletno delo še ni zahteval nagrade, ki pripada stečajnemu upravitelju. Torej je delal za "višje interese", katere običajno narekuje politika. Sodeloval je v nezakonito uvedenem in nezakonito vodenem postopku stečaja SHP, p. o., ki je orkestriran pogrom nad SHP, p. o., v katerem sodelujejo Banka Slovenije, sodišča, upniški odbor in stečajni upravitelj.

 

Pri tem je potrebno posebej poudariti nesposobnost, neangažiranost in popolno pristranost upniškega odbora, ki služi izključno za pokrivanje predlogov stečajnega upravitelja, ti pa so težko oškodovali upnike. V novinarjevem poročilu tudi ni zabeleženo stališče upnika, da bi bilo primerneje, ko bi si stečajni upravitelj vzel več časa za prvo poplačilo in raje poskrbel za bistveno višji odstotek poplačila.

 

Predsednik republike prav te dni opozarja na nezakonito navajanje oseb, proti katerim tečejo sodni postopki. V obravnavanem primeru tečejo postopki proti ustanoviteljem, ki imajo svoje lastnike. Vendar vsi mediji že sedem let brez pomisleka navajajo imena lastnikov teh firm in ostalih ovadenih oseb.

 

Pravilno je ugotovil upnik na zboru, kar je novinar očitno preslišal, da "je to politični proces proti oblasti nevšečnim bivšim politikom, katere je potrebno uničiti".

 

Dodamo lahko le: ne glede na kolateralno škodo, ki jo v tem primeru predstavljajo upniki SHP. Odgovor, zakaj je med ljudmi tako mnenje, poiščite med njimi. Najglasnejših "opeharjenih varčevalcev" in organizatorjev avtobusnega obleganja ter "dogajanja ljudstva" ob uvedbi stečaja, ni niti v spiskih upnikov niti na zborih le-teh. Očitno so svojo vlogo izpolnili kmalu po uvedbi stečaja in pri tem niso žrtvovali niti par tisoč tolarjev, da bi bili kasneje priznani kot upniki in pomagali ostalim oškodovanim pri izpolnjevanju njihovih zahtevkov.

 

Svojo pripravljenost za pomoč pri povečanju stečajne mase smo pisno izrazili odvetniški družbi Čeferin, ki zastopa interese oškodovancev, in preko nje upniškemu odboru. Naše prizadevanje je usmerjeno v to, da se poplačilo upnikov, ki je za slovenske razmere že sedaj zelo visoko, realizira v višini 100 odstotkov. V korist svojih bralcev k temu lahko pomaga tudi GG s svojimi raziskovalnimi novinarji. Nekaj izzivov lahko najdejo že v tem odgovoru. Za ostale informacije smo jim na voljo.

 

Peter Smuk