Umetnost plemeniti Brdo
V soboto so v preddverju kongresnega centra na Brdu predstavili dela devetih likovnikov iz prostora Alpe-Jadran, ki so v preteklem tednu ustvarjali na tamkajšnjem že tradicionalnem likovnem srečanju.
Oranžerija so v času dvorcev in gradov poimenovali svetel prostor, v katerem so pozimi shranjevali oranževce, seveda pa tudi vse drugo rastlinje južnega porekla, za katerega je srednjeevropska zimska klima precej preostra, da bi to lahko obstalo tja v pomlad. Dobro odločitev, da je ob obsežnih gradbenih posegih v korist slovenskega predsedovanja Evropi pred dvema letoma brdska oranžerija uspela vzdržati, še več, za potrebe press centra so jo ustrezno prenovili, potrjuje tudi letošnje Likovno srečanje na Brdu, poimenovano Apel. Pretekli teden je na Brdu ustvarjalo devet likovnih ustvarjalcev iz mednarodnega prostora Alpe-Jadran, iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške.
Idejni pobudnik in dolgoletni umetniški vodja srečanja Klavdij Tutta je tokrat k sodelovanju povabil hrvaškega slikarja (sicer akademskega kiparja) Bojana Šumonjo, ki se predstavlja s svojo samozavestno figuraliko, prav tako kiparko Dragico Čadež, tokrat je lesene tramove sestavila v novo prostorsko kompozicijo, v Avstriji delujočo slikarko Gabi Tröster, ki nas popelje v valove toplo žarečih ploskev kvadratnih oblik, pa umetnika Pina Bonanna iz sosednje Italije z njegovimi geometričnimi kompozicijami, skozi katere odmeva tudi njegova pesniška izkušnja. Slovensko avtorsko ekipo so zastopali še uveljavljeni slovenski slikar Žarko Vrezec, na tokratnem srečanju edini predstavnik čiste abstrakcije, kitajska slikarka Huiquin Wang, ki že šestindvajset let živi v Sloveniji in naš likovni milje plemeniti z elementi Daljnega vzhoda, in Polona Petek Zelenik, najmlajša med izbranimi ustvarjalci, ki pa vendarle vztraja pri tradicionalni štafelajni sliki, posodobljeni za novo tisočletje. Med udeleženci srečanja sta tokrat tudi kranjska slikarja, zakonca Klavdij Tutta in Klementina Golija, ki vsak s svojimi notranjimi pejsaži povezujeta Mediteran in celino.
»Običajno je med devetimi ustvarjalnimi individuumi težko najti skupni imenovalec izpovednosti, pa vendarle gre za umetnike, ki so vsi že dosegli svojo likovno zrelost, samozavest, kjer dosegajo umirjeno izrazno moč. Izražajo se brez hlastanja, vendar s še vedno poudarjeno iskalno žilico in z neko notranjo čistostjo, skoraj otroško igrivostjo barvnih nanosov, ki jo prinašata sproščenost in zrelost,« o avtorjih in njihovih razstavljenih delih razmišlja tokratno kritiško pero, Gojko Zupan z Ministrstva za kulturo. Direktor javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS Brdo Iztok Purič pa je mnenja, da kljub težkim časom, ki jih zaznamuje recesija, ta razstava na najboljši način kaže, da je v likovno umetnost vedno znova vredno vložiti kakšen evro. Po dve deli vsakega avtorja bosta namreč v bodoče bogatili kvalitetno in bogato brdsko zbirko.