Zgodba o Cvetu ali ekstremistu za svojo dušo

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Šport / četrtek, 5. november 2009 / 06:00

Če bi ne bilo stavkov, ki jih je o sebi izgovoril Jure Grmšek, bi ne pisal o njem v Gorenjskem glasu.

Citiram ga: Začel sem se zanimati, ali mogoče v Sloveniji obstajajo tekme, ki nosijo veličastno ime Extrem. Prijavil sem se na tekaški forum in spoznal ljudi, ki so trenirali oziroma izvajali ekstremne podvige. Nekateri od njih so trenirali za tekme, malo bolj pri srcu pa so mi bili tisti, ki so trenirali za svojo dušo. Pri ekstremnih podvigih moraš najprej paziti na svojo varnost, zato mi tekmovalnost in ekstremnost nista sodila skupaj ...

Torej Jure Grmšek, med prijatelji bolj znan kot Cveto, je ekstremist za svojo dušo. To pomeni, da ne išče pozornosti drugih, da njegovi treningi, vadbe, izleti, ekskurzije, tekme, podvigi niso odvisni od tega, koliko denarja mu bodo dali sponzorji, katere bo prepričal, da je to, kar dela, vredno denarja, ki ga mu bo nekdo dal. Ne. Jure se je sam izzval. Na obračun je povabil sebe za svoj račun. Edini, ki so vedeli za to, so bili prijatelji s tekaškega foruma, prijatelji od nekdaj in seveda punca, ki je vse to početje odobrila, ker ga pozna že do obisti. Jure in ekstremna dejanja gredo s tekaškimi copati z nogo ob nogi.

Tisti, ki veste, kaj so hribi, kje so hribi, kako se jih prehodi ali celo preteče, berite naprej. Berite tudi tisti, ki veste, koliko je dolg en dan. Iz koliko ur je sestavljen dan, če ga polovico ne prespiš? Ali če ga vsaj tretjino ne prespiš? Če sploh ne spiš?

Jure je štartal pred Calcitom v Kamniku. Ura je kazala 15.40. Jure se je odločil, v 24 urah preteči in prehoditi naslednjo pot: Calcit-Sv. Primož-Velika planina-Zeleni rob-planina Dol-Konj-Presedljaj-Koča na Korošici-Ojstrica-Škarje-Planjava-Kamniško sedlo-Brana-Turska gora-Koroška Rinka-Kranjska Rinka-Mali Podi-Skuta-Štruca-Dolgi hrbet-Mlinarsko sedlo-Grintovec-Jezerska Kočna-Koroška Kočna-Kokrško sedlo-Kalška gora-Kalški greben-Tiha dolina-Krvavec-Kriška planina-Planina Osredek-Bistričica-Calcit. Skupno dolžino poti 65,721 km in 7086 metrov višinske razlike je premagal v času 23 ur in 25 minut! Svoj plan je dosegel 35 minut hitreje ...

»Pot iz Kokrške Kočne je bila vse prej kot idealna, sama skala, na poti drobir, jaz pa izmučen in brez prave volje, idealno za zdrs. Previdno sem se odpravil naprej in prišel do table, kjer je pisalo, da je do sedla še eno uro in pol. Še tista volja, tisti kanček upanja, ki sem ga imel, mi ga je v trenutku vzela ta tabla. Tukaj sem začel prvič resno računati in misliti, ali mi bo sploh uspelo. Bolj ko sem računal, koliko še imam časa in koliko moram še prehoditi, manj upanja sem imel,« je razlagal Cveto. Zmanjkalo je pijače, ostal je le še gel, košček sira in jezik pršuta. Mar mu je bilo za od potu mokro majico, rokavice, naglavno lučko, kapo, prvo pomoč, zemljevid, Garmin, fotoaparat, za zvezek in pisalo, za vse, kar je imel s sabo v nahrbtniku. Ni mu bilo do ničesar razen do tega, da se zdrav vrne domov, pa če tudi v daljšem času kot omenjenih 24 urah. V tem je razlika med ekstremisti in ekstremisti za svojo dušo. Bili pa so občutki in doživetje kot tale: »Noč je bila zelo jasna, svetila je luna. Vmes med Brano in Tursko goro so me prišli pozdravit trije mali kozorogi, v zahvalo sem jih malo poslikal in že me je čakal spust proti Koroški in Kranjski Rinki. Ko je bila ura 3.38, sem se začel spuščati proti Malim podom. Stal sem pred mogočno Skuto. Z Malih podov se je zdela kot nekakšna trdnjava. Malo sem postal ter jo občudoval, pogledal proti klinom, ki so mi kazali pot, in se s strahospoštovanjem povzpel. Na vrhu moje najveličastnejše gore (ura: 4.50) sem postal in se razgledal naokoli. Gledal sem po strehi Grintovca, iskaje za lučkama moje punce Katje in njene sestre Saše. Nebo je dobivalo fascinantno barvo in luna je močno sijala ...« Cveto je pomislil, da se sprehaja po raju. Njegovi zavezniki so bili punca Katja in njena sestra, prijatelj Tomaž in nekaj zagretih forumcev za računalnikom. Včasih ali pa takrat, ko ostaneš sam, si vreden toliko, kolikor prijateljev imaš. Med takim podvigom, s katerim se je spoprijel Cveto, je tako dejstvo edino, kar pripomore k zmagi nad samim sabo. Lastno telo se prvo upre, potem pa potrebuješ um, da z njim skompenzira dogovor, katerega zmaga je rezultat.

Jure Grmšek Cveto je v manj kot 24 urah pretekel in prehodil 14 dvatisočakov! Svoj podvig je poimenoval Grintovci Extrem, a Jure je človek, ki s tem dejanjem ne izziva nikogar podobnega. Jure je človek, ki je to opravil le v svojem imenu in za svoj račun.