Slovenci smo varčni

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 4. november 2009 / 06:00

Med evropskimi državami sta leta 2007 imeli večjo stopnjo varčevanja kot Slovenija le Švica in Nemčija.

Ljubljana - V današnjih razmerah globalne gospodarske krize je varčevanje zelo pomembno in naša država je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije po stopnji varčevanja na tretjem mestu v Evropi. Med evropskimi državami sta imeli leta 2007 le Švica in Nemčija večji delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku (bruto stopnja varčevanja) kot Slovenija, in sicer je bruto stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev znašala 16,4 odstotka. Glede na leto 2006, ko je bila najvišja, je bila nižja za 0,7 odstotne točke, vendar je bila še vedno precej višja od povprečne stopnje varčevanja gospodinjstev na območju z evrom (13,8 odstotka) in na območju Evropske unije (10,8 območju). Najnižje stopnje varčevanja imajo baltske države in Združeno kraljestvo, ZDA so imele leta 2007 5,2-odstotno stopnjo varčevanja. Slovenska gospodinjstva spadajo med evropskimi med najvarčnejša. Leta 2007 so bila gospodinjstva v Sloveniji po deležu posojanja v razpoložljivem dohodku s 7,1 odstotka takoj za Avstrijo in Nemčijo;;; povprečje v območju z evrom je znašalo 3,2 odstotka, v Evropski uniji pa 0,9 odstotka. Za gospodinjstva v veliki večini evropskih držav velja, da več posojajo, kot si izposojajo. Nasprotno pa so gospodinjstva v Združenih državah Amerike neto posojilojemalci (3,7 odstotka), torej več potrošijo, kot imajo razpoložljivega dohodka. To je rezultat neto učinka višjih stopenj varčevanja na evrskem območju in Evropski uniji kot v ZDA.

Tudi glede na obseg bančnih vlog in najetih posojil bolj varčujemo, kot se zadolžujemo. Veliko naredimo sami, neradi tvegamo, bankirjem ne zaupamo preveč, če se že zadolžujemo, se največkrat za nakup stanovanja. Večinoma se še vedno odločamo za tradicionalne oblike varčevanja v bankah, verjetno iz strahu pred izgubo denarja. Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije so imela konec leta 2007 gospodinjstva v Sloveniji 45 odstotkov finančnih sredstev v obliki gotovine in vlog, od tega 23 odstotkov v gotovini in 77 odstotkov v vlogah. Naložbe v delnice in drug lastniški kapital so znašale 37 odstotkov vseh finančnih sredstev, največ v nefinančne družbe. Delež teh naložb v nefinančne družbe se je v obdobju 2002–2007 stalno zmanjševal, povečeval pa v investicijskih družbah, vzajemnih skladih in vzajemnih pokojninskih skladih ter v tujini. Preostali del finančnih sredstev so imela gospodinjstva v obliki drugih vrednostnih papirjev, zavarovalno tehničnih rezervacijah (terjatve do domačih zavarovalnic in skladov) in drugih terjatvah (večina terjatev do nefinančnih družb in države).

Posojila so predstavljala 86 odstotkov vseh obveznosti, preostalo so bile druge obveznosti (predvsem do nefinančnih družb in države). Največ posojil so gospodinjstva najemala pri domačih bankah (81 odstotkov) in drugih finančnih posrednikih (14 odstotkov). Povprečna stopnja rasti posojil, najetih pri bankah, je v letih 2002–2007 znašala 22 odstotkov.