Radijski Nedotakljivi

V uredništvu igranih oddaj Tretjega programa oz. programa Ars Radia Slovenija so pred kratkim zaključili snemanje nove petdelne radijske nadaljevanke Nedotakljivi, ki je nastala po romanu Ferija Lainščka. Na Prvem programu Radia Slovenija jo boste lahko slišali prihodnje leto, načrtujejo pa že snemanje celovečernega filma, ki ga bo režiral Marko Naberšnik.

V uredništvu igranih oddaj Tretjega programa – programa Ars Radia Slovenija nastaja nova, petdelna nadaljevanka po romanu Ferija Lainščka z naslovom Nedotakljivi. Dramaturginja radijske različice romana Nedotakljivi je Vilma Štritof Čretnik, režiserka pa Irena Glonar. Like iz Nedotakljivih so oživeli slovenski igralci Aleš Valič (v glavni vlogi pripovedovalca), Ivo Ban, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Silva Čušin, Janez Hočevar - vseh skupaj kar 39 igralcev.

Roman Nedotakljivi je izšel leta 2007, že leto kasneje je bil ponatisnjen. Preveden je v italijanski jezik, pričakujemo še danski in češki prevod. Roman je bil lani med petimi finalisti za nagrado kresnik in med desetimi finalisti za evropsko književno nagrado (Europe Book Prize).

Prihodnje leto se Nedotakljivim obeta tudi filmska adaptacija; režiral ga bo Marko Naberšnik, naslov filma pa bo Šanghaj. Roman Nedotakljivi pa ni prvo delo pisatelja Lainščka, ki je doživelo radijsko adaptacijo in kasneje še filmsko; že leta 2000 je namreč Uredništvo igranega programa Radia Slovenija v režiji Jožeta Valentiča posnelo Petelinji zajtrk, nadaljevanko v petih delih, ki je kasneje doživel filmsko adaptacijo in izjemen uspeh.

Osnova Nedotakljivih je mit o Ciganih: o štirih žebljih, ki so bili skovani za križanje Ješue Ben Miriama. Od tedaj so minila že mnoga leta, a še zmeraj se kdaj pa kdaj pojavi žareči žebelj v šotorih potomcev moža, ki jih je skoval. Ko se to zgodi, Cigani bežijo. To je razlog, da se selijo iz kraja v kraj in zato je bil Ješua ben Miriam, ki ga je svet kasneje imenoval Jezus, križan le s tremi žeblji. Četrti žebelj pa še zmeraj potuje z enega konca Zemlje na drugega. Lainščkovo pisanje o Ciganih se je začelo z romanom Namesto koga roža cveti, po katerem sta bila kasneje posneta tudi film in televizijska nadaljevanka.

Roman je štiridelen, saj spremljamo zgodbo štirih generacij Ciganov. Vse se začne z razlago izvornega mita, potem pa iz generacije v generacijo prodira vse več realnosti, dokler dejanska stvarnost ne konča zgodbe s trpkim priokusom in dokaj pesimistično. Lainšček prikaže veličino tega posebnega ljudstva. Z razumevanjem in toplino nas spretno uvede v njihov posebni svet razmišljanja, čutenja in ravnanja, na koncu pa preko posameznikove usode prikaže usodo Ciganov kot univerzalno in povezano s propadom vrednot celotnega sveta. Ves čas, tudi v radijski adaptaciji, nam o vsem pripoveduje Lutvija Belmoldo Aus Shangkai Gav. Mojstrska pripoved je bila odlična podlaga za slikovito radijsko adaptacijo, ki se odlikuje z izrisom posrečenih likov v razponu od najbolj prepoznavnih in tipskih do čisto posebnih in izvirnih.