Z rubežem nad neprostovoljne člane

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 2. november 2009 / 06:00

Gospodarstveniki opozarjajo na nerazumno novačenje članstva v Obrtno-podjetniško zbornico, ki ga bodo predali v oceno ustavnosti.

Ljubljana – Do kod lahko segajo posledice nepremišljene zakonodaje, kažejo podatki, da so po spremembi obrtnega zakona in izdaji odredbe prejšnje vlade o razvrščanju dejavnosti postali člani Obrtno podjetniške zbornice Slovenije (OZS) tudi Gorenje, Hit, SCT, Primorje, Istrabenz Turizem, Ljubljanski potniški promet, Iskra sistemi in Tovarna vozil Maribor. Vsi ti in še mnogi drugi namreč po mnenju birokracije omenjene zbornice opravljajo obrtne ali obrti podobne dejavnosti in tako je OZS v lanskem letu na svoj seznam obveznih članov dodala 2500, letos pa že šeststo novih imen, jim poslala položnice za plačilo članarine, upornikom pa zagrozila z izvršbo – rubežem. Na to so v torek opozorili nekateri podpisniki odprtega pisma gospodarstvenikov na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), saj so ti dvojni člani: prostovoljni člani GZS in prisilno člani OZS. Menijo namreč, da so se znašli »v nekorektnem, neupravičenem, neenakopravnem, neustavnem in zato nesprejemljivem položaju«. Da se je OZS preusmerila na večja podjetja, jasno kažejo tudi podatki o deležu članov, saj je v tej zbornici v obvezno članstvo vključenih le devet odstotkov mikro podjetij, 31 odstotkov malih podjetij, 47 odstotkov srednje velikih in 52 odstotkov velikih podjetij. Presoja o tem, kako se opravljajo posamezne dejavnosti od 560 dejavnosti iz vladne uredbe – na obrtni ali na industrijski način, je za OZS precej prožna, omejitve na majhne količine in o delu za znanega naročnika pa kar pozabijo.

Na torkovi predstavitvi te problematike na GZS smo slišali vprašanje o tem, ali bo za spremembo zakonodaje res treba ustanoviti posebno gospodarsko interesno združenje, in odločenost, da sprožijo oceno ustavnosti obrtnega zakona. K razrešitvi nasprotja med obveznim članstvom OZS in prostovoljnim članstvom v GZS in drugih gospodarskih zbornicah nikakor ne bodo prispevali konflikti in očitki, ki si jih je privoščil v torek z zlorabo tiskovne konference eden od predstavnikov OZS. Prepričan je namreč, da GZS nasprotuje interesom malih podjetij. Kot primer je navedel nasprotovanje 30-dnevnemu plačilnemu roku za doseganje plačilne discipline. Sicer pa so na OZS prepričani, da njihovi člani od te zbornice dobijo znatno več, kot znaša članarina. Dodajmo k temu še mnenje ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je naklonjen prostovoljnemu članstvu v vseh zbornicah, vendar bi bila za to potrebna sprememba obrtnega zakona, torej večina v parlamentu.