Varčevalci pozorni na tveganje

David Zorman, direktor kranjske poslovne enote Banke Koper: "V krizi se je okrepilo varčevanje v obliki depozitov in dolgoročnih varčevalnih načrtov."

Kako letos posluje Banka Koper oz. njena poslovna enota na Gorenjskem?

»Banka Koper kot tudi njena Poslovna enota Kranj letos posluje skladno z načrti, ki smo jih prilagodili razmeram gospodarske krize. Sinergija z bančno skupino Intesa Sanpaolo poleg vizualne identitete omogoča tudi prenos znanja, izkušenj in razvoj inovativnih finančnih produktov ter storitev, ki banko umeščajo med najuspešnejše v Sloveniji.«

Kje se pri bančnem poslovanju kriza najbolj odraža?

»Kriza se odraža na več področjih poslovanja. Banke so se zaradi težav pri zagotavljanju finančnih virov spustile v konkurenčni boj za depozite in dvignile ceno (obrestno mero) na zelo visoko raven, bistveno nad tržnimi obrestnimi merami, kot veljajo v evropskih državah. To povzroča tudi relativno visoke obrestne mere pri kreditih, kar znižuje povpraševanje po njih.«

Kakšna je resnica o posojilnem krču? Ali podjetja, podjetniki, občani lahko dobijo posojilo?

»V času nižje gospodarske rasti, predvsem pri negativni gospodarski rasti, je tudi kreditna aktivnost bank nekoliko nižja. Po eni strani komitenti ne želijo prevzemati tveganja novih naložb, po drugi strani je bančni sistem bolj previden pri odobravanju kreditov. Težko je reči, da je nastopil kreditni krč. Za dobre projekte je vedno možno zagotoviti primerno financiranje.«

Banka Koper sodeluje v obeh jamstvenih shemah – za podjetja in za občane. Kaj je po vašem mnenju razlog, da je kvota za podjetja slabo izkoriščena?

»Razlogov je več. Jamstvena shema ne pokriva ustrezno malih podjetij in podjetnikov, minimalni znesek kredita je sto tisoč evrov, maksimalni je opredeljen kot višina izplačanih bruto plač v preteklem letu. Stroški izdaje in vodenja državnega jamstva so razmeroma visoki, za reprogramiranje posojila je omejitev v znesku, izključena je možnost obnovitve kredita, pri prvi avkciji je bil tudi kratek rok za odobritev kreditov in počitniški čas (odsotnost vodstev, računovodij …).«

Kaj pričakujete od jamstvene sheme za občane? Bo spodbudila najemanje posojil?

»V okviru jamstvene sheme bodo lahko najeli posojilo ljudje, ki ga doslej v banki niso mogli najeti ali pa so imeli manjše možnosti za najetje in odplačevanje. To so zaposleni za določen čas, člani mlade družine ter tisti, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje ali jim je bila po 1. oktobru 2008 odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave podjetja. V Banki Koper ocenjujemo, da se utegne povečati povpraševanje po posojilih zlasti pri mladih, ki so zaposleni za določen čas in doslej sploh niso mogli dobiti posojila za nakup stanovanja. Po podatkih statističnega urada je bilo maja letos v Sloveniji za določen čas zaposlenih 26,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov).«

Oktober je tudi mesec varčevanja. Kako je kriza vplivala na varčevalne navade Gorenjcev? Se odločajo predvsem za varno varčevanje v bankah?

»V krizi se ljudje odločajo za varnejše oblike naložb denarja. Okrepilo se je varčevanje v obliki depozitov in dolgoročnih varčevalnih načrtov. Ročnost depozitov se je skrajšala, del depozitov pa vežejo tudi za daljše obdobje (za več kot eno leto) in si tako zagotovijo fiksno obrestno mero tudi v obdobju padanja obrestnih mer. Dolgoročno varčevanje mogoče nakazuje tudi na to, da ljudi skrbi negotova prihodnost. Ko se varčevalci odločajo o tem, kam bodo vložili privarčevani denar in koliko, so pozorni na morebitna tveganja.«

Banka Koper trži tudi vzajemne sklade. Je trgovanje z njimi že oživelo?

»Banka Koper trži tuje vzajemne sklade ter tudi sklade nekaterih slovenskih družb za upravljanje. Čeprav je že več mesecev pozitivni trend na svetovnih kapitalskih trgih, še vedno ne beležimo bistvenega povečanja vlaganj v sklade. Pri tem je zanimivo, da se razmišljanje vlagateljev ni bistveno spremenilo. Tako kot pred začetkom svetovne finančne krize se tudi v času krize najbolj zanimajo za delniške sklade, predvsem za sklade, ki vlagajo v vrednostne papirje hitro rastočih trgov, kot sta npr. Kitajska in Latinska Amerika.«

Evropska komisija je ugotovila, da je Slovenija po cenah bančnih storitev na osmem mestu v Evropski uniji. Kako bi to komentirali?

»Razlog za to, da je Slovenija osma najdražja država po cenah bančnih storitev, so predvsem visoki osnovni letni stroški za transakcijske račune. Vzroki so še drugi. V Sloveniji se skoraj tretjina komitentov še vedno poslužuje dražjih ročnih transakcij pa tudi število vseh transakcij na odraslo osebo z odprtim računom je pri nas pod evropskim povprečjem. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je samo devet odstotkov uporabnikov v Evropski uniji v letih 2007 in 2008 zamenjalo banko. V Sloveniji je v tem obdobju to storilo le sedem odstotkov, več kot polovica pa je z zamenjavo banke dobila cenejšega ponudnika.«

Banka Koper ima zdaj na Gorenjskem tri poslovalnice. Ali načrtuje še nadaljnjo širitev?

»V banki se zavedamo, da je Gorenjska v slovenskem merilu zelo pomembna regija, zato v prihodnosti še načrtujemo širitev mreže. Morda se to ne bo zgodilo v zelo kratkem času, saj smo zaradi gospodarske krize načrte za širitev nekoliko premaknili v prihodnost.«