S sabljo nad gripo

Rastlinica, ki so ji zaradi suličastih listov in usločenih betastih socvetij, svoj čas rekli tudi sablja, je nam bolj znana pod imenom kolmež. Ljudsko zdravilstvo jo zlasti ceni kot eno najboljših pomagal za želodec, a izkaže se tudi kot pomočnik proti vročini, bronhitisu, pljučnici in gripi. Zapičimo torej sabljo v gripo in še kam.

Koreniko nabiramo jeseni

Pravi kolmež (Acorus calamus) je do enega metra visoka trajnica, ki raste po močvirjih, ob potokih in ribnikih po vsej državi. Močno in prijetno dišečo koreniko kopljemo pozno jeseni, ko so nadzemni deli rastline že odmrli, ali pa zgodaj spomladi, preden se pokažejo listi. Skrbno jo očistimo, narežemo na kolobarčke in posušimo. Kolmež se poleg imena sablja, ponaša še z drugimi zanimivimi imeni, kot so deveta srajčica, meček, sivi loček.

Sodi med staroste zelišč

Kolmež je prastaro zdravilno zelišče, ki izvira iz Azije. S pridom so ga že dolgo pred našim štetjem uporabljali Indijci in Kitajci. Ko so k nam vpadli Turki, naj bi s sabo prinesli tudi kolmež, ki se je hitro uveljavil kot zanesljiva pomoč pri prebavnih motnjah in vseh vrstah slabosti. Priljubljene so postale zlasti kolmeževe kopeli. V njih so zlasti radi namakali slabotne dojenčke in jih na ta način okrepili.

Pomoč pri vnetju želodčne sluznice

Zaradi grenčin, ki jih kolmež vsebuje, velja za eno boljših naravnih spodbujevalcev prebave. Poživlja delovanje želodca, uravnava količino želodčne kisline, blaži črevesne krče in zmanjšuje napenjanje. Pomaga pri vnetju želodčne sluznice in pri želodčnih razjedah. Ker normalizira tek ter pomaga pri izčrpanosti in šibkosti, ki sta posledici motenj v prebavi, ga vse bolj uporabljajo kot podporo pri zdravljenju anoreksije. Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem ugotavlja, da je kolmež najboljši tonik za prebavni trakt, posebej pri bolnikih, kjer so vzroki za prebavne težave živčnega značaja. Izboljšanje prebave ima za posledico izboljšanje celotnega počutja, povečanje telesne in duševne delovne moči.

Uniči kužne bakterije v žrelu in želodcu

V ljudskem zdravilstvu segajo po kolmežu proti povišani telesni temperaturi, gripi, pri bronhitisu in pljučnici. Izboljša obtok krvi, preganja revmo in protin ter pospešuje izločanje seča. Uživanje se priporoča tudi slabokrvnim in bledičnim ter ljudem s slabim spominom. Pospešuje splošno celično presnovo, krepi osrednji živčni sestav ter pomirja. Novejše raziskave potrjujejo, da kolmež deluje protikrčno z neposrednim učinkom na gladke mišice, zavre pa tudi želodčno razjedo ter uniči nekatere kužne bakterije v žrelu in želodcu.Nekateri so mnenja, da se obnese tudi kot učinkovito antidepresivno sredstvo. Kolmežev čaj je odličen za grgranje pri krvavitvah in vnetjih v ustni votlini, zlasti pri vnetjih dlesni. Žvečenje sveže korenike naj bi odvajalo od kajenja in blažilo zobobol.

Pripravimo čaj

Čaj lahko pripravimo kot preliv: žličko posušene korenike za šest do osem ur namočimo v hladno vodo, nato pa jo segrejemo do temperature, primerne za pitje – ali kot poparek: žličko korenike prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati pet minut in precedimo. Čaj pijemo trikrat na dan po eno skodelico. Vedno ga uživamo v obliki kure, ki jo po štirih do šestih tednih prekinemo vsaj za dva tedna. Kolmeža naj ne uporabljajo nosečnice.

Privoščimo si še kopel

Kolmež slovi kot odličen kopelni dodatek: sto gramov posušenih korenik kuhamo deset minut v litru vode, precedimo in tekočino dodamo vodi za kopel. Kopel močno poživi telo in ugodno deluje na splošno počutje. Pri mrzlih nogah in rokah ter ozeblinah se izkažejo tudi delne kolmeževe kopeli.