Plače so zagotovo prenizke

Ta mesec so javnost razburile menedžerske plače, bolj kot prejemki menedžerjev pa nas zanima zahteva sindikatov po zvišanju minimalne plače s 431 na 600 evrov neto. Odgovor gospodarstva: izgubili bomo 74 tisoč delovnih mest.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Ivan Svetlik, je pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja naročilo izdelavo analize minimalnih življenjskih stroškov. Rezultat: 562 evrov neto. »Zaradi trenutnih neugodnih gospodarskih okoliščin in vzdržnosti socialne blagajne bo izhodišče predstavljalo 80 odstotkov omenjenega zneska. Ob ugodnejših gospodarskih okoliščinah se bo, v dogovoru s socialnimi partnerji, skušalo postopoma doseči polno vrednost izračunanih minimalnih življenjskih stroškov,« v imenu ministra Svetilka pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi.

Meja najnižje plače presežena

»Neto plača 600 evrov je izhodišče za pogajanja in podprta z minimalnimi življenjskimi stroški. Naši člani pričakujejo dostojno plačilo za svoje delo,« pravi Romana Oman, sekretarka območne organizacije ZSSS Gorenjske. Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, dodaja, da bi minimalna plača 600 evrov morala predstavljati plačo v najnižjem tarifnem razredu, torej brez dodatkov in z doslednim upoštevanjem plačnih razredov: »Danes delavci v prvih štirih tarifnih razredih prejemajo enako, najnižjo plačo.« Nedostojne plače imajo gorenjski delavci v tekstilni in lesni industriji, v dejavnosti varovanja in čistilni dejavnosti pa tudi v gostinstvu in turizmu. Tudi zato so v obeh sindikatih potrdili udeležbo na protestu za zvišanje plač, ki bo konec novembra.

Prejšnji mesec so Slovenijo presenetili delavski upori v Gorenju in Muri. Se kaj podobnega lahko zgodi na Gorenjskem? »V vsakem podjetju je meja, ko delavci ne zdržijo več, saj se njihov položaj stalno slabša,« pravi Omanova, o nezadovoljstvu z delom sindikata pa: »Morda so razlogi upravičeni, saj so sindikati pogosto pod hudim pritiskom. Kadar se pogajajo za izboljšanje položaja delavcev, delodajalci grozijo z odpuščanjem, zato sindikati pogosto popuščajo, delavci pa postanejo nezadovoljni.« »Delavci so jezni zaradi svojega položaja in prevelikih razlik v plačah ter na blagostanje redkih posameznikov in njihovo kvaliteto življenja. Razočarani so nad vsem, tudi sindikati,« meni Bakovnik in dodaja: »Naši zastopniki sporočajo, da imajo podporo članov, pa čeprav smo v času krize morda prehitro pristali na znižanje plač. Zagotovo smo kapitalizmu trn v peti, ki se zaveda, da bi bil brez nas delavec šibkejši na trgu dela, po drugi strani pa se ne zavedajo, da bi bilo več uporov na ulici, prst pa bi bil uperjen proti podjetjem, menedžerjem in lastnikom.«

Zaradi zvišanja možna odpuščanja

Gospodarstvo, ki se sooča s povprečno 20 do 25 odstotki manjšim obsegom poslovanja, ne more računati na dvig plač in hkrati ohraniti delovnih mest, trdi Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije: »Več kot 133 tisoč zaposlenih v podjetjih ustvarja manj kot 20 tisoč evrov dodane vrednostni na zaposlenega. Gre za panoge in podjetja, ki se zaradi različnih razlogov doslej niso prestrukturirala, niso vlagala v nove tehnologije, inovacije, nove trge in kadre.« Milan Hafner, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka zahtevo sindikata po zvišanju plač glede na draginjo razume: »Bojim pa se, da bo to težko uresničiti v delovno intenzivnih panogah, kjer že ob sedanjih plačah delujejo na meji obstoja. Strošek dela ni le neto plača, ampak so tu še vsi prispevki, ki so v Sloveniji med najvišjimi pa tudi nadomestila (regres za dopust, prehrana, prevoz na delo) ter veliko število prostih dni.«

Generalno gledano je čas za dvig plač ob doseženi višji produktivnosti in zagotovljeni varni fleksibilnosti zaposlovanja, nadaljuje Hribar Milič: »Po naših izračunih bi izenačitev davkov in prispevkov, ki jih plačujejo delojemalci in delodajalci na 16,1 odstotka neto plače povišala za sedem odstotkov. Dvig minimalnih plač za 42 odstotkov (na 600 evrov neto) pa bi porušil celoten plačni sistem. Sledila bi odpuščanja, blokada zaposlovanja in beg kapitala.«

Bi lahko zaposlili vse brezposelne?

»Trditev o množičnem odpuščanju zaradi dviga plač je poenostavljena,« meni Omanova. Na Gorenjskem je sicer po podatkih zavoda za zaposlovanje 1.162 delavcev avgusta letos prejelo manj kot 600 evrov bruto plače. »Menedžerji in lastniki so vedno govorili, da delavci ne nosijo nobenega tveganja,« pravi Bakovnik in nadaljuje: »V krizi se je pokazalo, da so tveganje za eksistenco (tako pri plačah kot pri zaposlitvi) najprej prevzeli delavci.« Na izjavo, da bi povišanje plač na 600 evrov neto pomenilo povišanje števila brezposelnih, Bakovnik odgovarja z vprašanjem: Ali bi znižanje plač pomenilo, da bodo delodajalci zaposlili vse brezposelne? »Vedno so nam govorili, da ni čas za višanje plač, da bodo vlagali v proizvodnjo, prestrukturiranje, … Delavci niso krivi, če še danes opravljajo najenostavnejša dela.«

O nizki produktivnosti kot razlogu za nizke plače in odgovornosti delavcev za to Samo Hribar Milič pravi, da gre prej za vprašanje povečevanja dodane vrednosti na zaposlenega: »Meja za konkurenčno predelovalno podjetje se vrti okoli 40 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Če stroški dela v njej predstavljajo do 40-odstotni delež gre za odlično podjetje, preseganje 70-odstotnega deleža pa pomeni alarm za drastično prestrukturiranje. Tako podjetje ima tudi nizke plače. Odgovorni so lastniki in menedžment, zaposleni pa zgolj v smislu (ne)odločitve, da gredo k delodajalcu, ki plačuje več.«

Razlogov za nizko produktivnost je več, meni Hafner: »Imamo veliko delovno intenzivnih panog z nižjo stopnjo dodane vrednosti, ki je ni mogoče odpraviti čez noč, saj je nismo znali niti v času konjunkture, imamo tudi slabo načrtovano izobraževanje, tehnološka opremljenost naših obratovalnic večinoma zaostaja za evropskimi, z divjim lastninjenjem se je uničilo veliko dobrih podjetij, kapital ni šel v razvoj in investicije, delovno pravna zakonodaja omogoča, da preveč ljudi živi od nedela, ...«

Postopen dvig minimalne plače

Z novo zakonodajo na področju socialnega varstva bo ministrstvo za delo prenovilo področje denarne socialne pomoči in med drugim vpeljalo delitev na dve ravni minimalnega dohodka za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov. Ob uveljavitvi nove socialne zakonodaje (predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta) bo višina trajne denarne socialne pomoči znašala 449,66 evra neto, višina začasne denarne socialne pomoči pa 308,06 evra neto. S postopnim zviševanjem socialnih transferjev želi ministrstvo ohraniti stimulativno razmerje do minimalne plače, ki spodbuja brezposelne k čim hitrejši ponovni zaposlitvi.

Povprečna rast plač v Sloveniji