Prednost domačemu blagu

Kljub krizi in recesiji se prihodek v Mercatorju letos ne bo zmanjšal, pričakujejo pa prepolovitev dobička. Rast na tujih trgih zahteva reorganizacijo vodenja.

Kranj – Pred štirinajstimi dnevi je vodstvo Mercatorja seznanilo javnost s poslovanjem, spremembami pri plačah ter napovedalo reorganizacijo družbe. O tem smo se pogovarjali s članom uprave »najboljšega soseda«, Gorenjcem Petrom Zavrlom.

Član uprave Mercatorja, največjega slovenskega trgovca, pa tudi največjega trgovca v jugovzhodni Evropi, ste postali v začetku leta 2006. Tedaj ste nam dejali, da je to velik izziv, saj Mercator tudi zelo hitro raste. Kako po skoraj štirih letih gledate na ta izziv?

»Kako zelo se razvija Mercator, najbolje pove podatek, da so se v tem času prihodki povečali za 60 odstotkov. Nismo le največji trgovec, pač pa smo po prihodku tudi največje slovensko podjetje, razen lani, ko nas je Petrol zaradi visokih cen goriv za malenkost presegel. Letos bomo tako po prihodkih kot tudi po številu zaposlenih spet prvi. Temu primeren je tudi izziv.«

Ste član uprave, odgovoren za maloprodajo, veleprodajo, logistiko in interno proizvodnjo, skratka praktično za celotno osnovno operativno dejavnost Mercatorja. Koliko ljudi je torej pod vašo odgovornostjo?

»V Sloveniji v naštetih osnovnih dejavnostih dela nekaj nad enajst tisoč ljudi, v Poslovni skupini Mercator pa okoli 19 tisoč od skupno nekaj nad 21 tisoč zaposlenih.«

Kako ste organizirani? Pokrivate osnovno dejavnost tudi v družbah v tujini? Mercator ustvari dobro tretjino prihodkov že izven Slovenije.

»Da. Letos pričakujemo, da bo v tujini ustvarjenih vsaj 36 odstotkov naših prihodkov. Organizirani smo funkcijsko, kar pomeni, da se temeljne funkcije vodijo centralno. Ker pa smo postali preveliki, bomo z novim letom za lažje obvladovanje organizacijo spremenili. Organizirali se bomo po trgih, posamezne funkcije se bodo torej vodile po trgih, kjer delujemo, v matični družbi ostaja postavljanje standardov in pravil, koordinacija in nadzor. Hkrati bo v matični družbi oblikovano področje, ki bo skrbnik vseh naših nepremičnin in bo pristojno tudi za večanje kapacitet na vseh trgih.

Sedaj, ko smo odprli svoje trgovine v Bolgariji in kmalu tudi Albaniji, se je pokazalo, da iz Ljubljane ni mogoče urejati operativnih in trženjskih dejavnosti na tako oddaljenih in specifičnih trgih.«

V Sloveniji se je konkurenca med trgovci močno povečala. Nove velike trgovske centre postavljata Spar in Tuš, vse več je tudi diskontov velikih evropskih verig, ko sta Hofer in Lidl. Kako vpliva to na vašo prodajo?

»Nedvomno tak razvoj vpliva na našo prodajo, zlasti na prodajo v manjših trgovinah. Slovenci vse pogosteje kupujemo v večjih centrih, več naenkrat in še vedno je pri marsikom prisotno prepričanje, da je tuje blago boljše od domačega. Takšen pogled ima in bo imel posledice, ne za trgovce, ki zlahka nadomestimo domače blago s tujim, pač pa za naše podeželje, kmetijstvo, živilsko in predelovalno industrijo. Očitno je tudi, da se vsi v omenjeni verigi prepočasi prilagajajo, ne znižujejo dovolj stroškov, postajajo nekonkurenčni. V Mercatorju prav domačim dobaviteljem posvečamo posebno pozornost, kot največji slovenski trgovec čutimo dolžnost, da dajemo prednost domačemu blagu. Večkrat je bilo dokazano, da Mercator ponuja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.«

Dobro leto je tega, odkar tudi v Sloveniji govorimo o gospodarski krizi, recesiji. Kako vpliva na vaše poslovanje?

»Potrošniki se v krizi jasno obnašamo drugače, spremenile so se nakupovalne navade. Kupujemo manj, še posebno tekstila in trajnejših dobrin, bolj sledimo akcijam trgovcev, zanemarjamo blagovne znamke. Polletni poslovni rezultati Mercatorja kažejo, da dosegamo plan. V poslovni skupini je celo ob upoštevanju tečajnih razlik prodajo višja za en odstotek, podoben rezultat je tudi v Sloveniji. Letošnji dobiček bo, glede na lansko leto, manjši za polovico.«

Kako ukrepate?

»Poudariti je treba, da smo se v Mercatorju na krizo že dlje časa pripravljali. Veliko smo storili pri optimizaciji poslovanja, zniževanju režije. Mercator je, za razliko od nekaterih konkurentov, ki gradijo le velike trgovske površine, rastel tudi s prevzemi lokalnih trgovskih podjetij, to pa pomeni, da smo podedovali veliko manjših trgovin. V desetih letih smo zaprli približno tristo nerentabilnih trgovin in odprli vsaj sto večjih novih. Še vedno ne dosegamo učinkovitosti konkurentov in tujih trgovcev, vendar si za to prizadevamo.

Naj temu dodam, da smo s precejšnjim prizadevanjem kot edini od večjih trgovcev pridobili tudi okoljski certifikat ISO 14001, kar pomeni, da se zavedamo potrebe po zmanjševanju vplivov na okolje, za našo učinkovitost pa bo tudi izrednega pomena certifikat AEO - pooblaščenega ekonomskega operatorja, ki nam omogoča, da sami opravljamo postopke, ki jih je doslej opravljala carina. Smo edino veliko podjetje v Sloveniji, ki ta certifikat ima in ga je pridobilo z lastnimi močmi, poleg Gorenja, ki je pridobilo ta certifikat s pomočjo EU.«

V Sloveniji smo se, podobno kot v večini evropskih držav, znašli v deflaciji, torej padanju cen, vendar ekonomisti opozarjajo, da bo prišlo po tem tudi do pospešene inflacije. Kakšne so vaše napovedi?

»Trgovci smo bili lani razglašeni za krivce za inflacijo, seveda po krivem. Inflacija kot tudi deflacija nam povzročata le dodatne stroške. K letošnjemu statističnemu ugotovljenemu padanju cen je zagotovo pripomogla tudi naša aktivnost, saj smo znižali cene prek tri tisoč artiklom. Kdaj bo spet nastopila inflacija, je odvisno od tega, kdaj se bo začela gospodarska rast, saj jo iz makroekonomskih vzrokov vedno spremlja.«

Pred dvema tednoma ste objavili, da v določeni meri spreminjate razmerja med plačami. Znižali ste plače v upravi (od dvajset do trideset odstotkov), vodstvenim (za deset odstotkov) višje plačanim (za tri do pet odstotkov) in povečali najnižje plače (za tri do sedem odstotkov). Je bilo to posledica strahu pred protesti, kakršnim smo bili priča po Sloveniji?

»Mi smo storitvena dejavnost, torej sloni dejavnost na ljudeh, in uspešnost je odvisna od tega, ali so zaposleni zadovoljni. Kljub naši velikosti in uspešnosti vodilni nikdar nismo imeli najvišjih plač, ne ukvarjamo se s tem, kako bi družbo prevzeli, smo profesionalni menedžerji, odgovorni nadzornemu svetu in svoji vesti o skrbnem gospodarjenju. V razmerah, ko mase plač ne moremo povečati, nam preostane le notranja prerazporeditev, pri čemer nas je tistih, ki si znižujemo plače, veliko manj od tistih, ki jim plače povečujemo. Odziv je bil zelo pozitiven. Sicer so pa plače v Mercatorju za deset odstotkov nad določili panožne kolektivne pogodbe. Kot zanimivost pa lahko povem, da smo letos v Sloveniji prejeli že sedem tisoč prošenj za zaposlitev.«

Investicije ste letos, glede na lansko leto, prepolovili. Zakaj?

»Res je. Lani smo investirali 313 milijonov evrov, letos bomo le 159 milijonov evrov. Investiramo le toliko, kot zmoremo sami. Bančna sredstva so postala predraga. Predvsem v tujini se vedno večkrat odločimo tudi za najem poslovnih prostorov.«

Koliko od tega bomo deležni na Gorenjskem?

»V Škofji Loki je bil aprila odprt nov center, nova trgovina je na Primskovem, prenovljena sta bila hipermarketa v Domžalah in Kamniku ter pet poslovalnic na Gorenjskem, v gradnji je supermarket v Preddvoru, ki bo odprt decembra. Poleg tega poteka v Mercatorju zamenjava računalniške opreme, tako, da bomo imeli v celotni maloprodaji enoten sistem. Ob prevzemih posameznih trgovin tega tedaj namreč nismo menjali.«

In kakšni so načrti?

»Potreb je še veliko. Ocenjujemo, da na Bledu ponudba ni ustrezna, prav tako v Kranjski Gori, saj je treba pomisliti tudi na ponudbo turistom. Gradimo v Mengšu, preskromno ponudbo imamo v okolici Domžal in še nekaj krajev na Gorenjskem čaka na našo novo ali izboljšano ponudbo.«