Olga Tičar kmetica leta

Na petkovi prireditvi ob svetovnem dnevu kmetic so za kmetico leta izbrali Olgo Tičar z Zgornjega Jezerskega.

Kranj – Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnem dnevu kmetic pripravila v petek prireditev v Zagorju, kjer so med trinajstimi kandidatkami iz vse Slovenije za kmetico leta izbrali Olgo Tičar, ki jo je za to predlagalo Društvo kmečkih žena Kranj. Olga izhaja z gorsko višinske, ekološke kmetije, na kateri se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Redijo govedi, konje in kokoši. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij je prejela že devet priznanj, rada peče pecivo, poje in vodi turiste po domačem etnografskem muzeju. Je mati štirih otrok in skrbi za bolnega očeta.

Poleg Olge se je za laskavi naziv potegovalo še sedem kmetic s širšega gorenjskega območja, vsako so na prireditvi predstavili z nekaj besedami. Antonija Oblak (Društvo podeželskih žena Blegoš) je v življenju skusila tudi marsikaj slabega, grenkega, ukvarjala se je tudi s prodajo gob in borovnic. Piše pesmi za različne priložnosti, skeče, poslovilne govore, zelo aktivna je tudi v turističnem društvu. Silva Potočnik (Društvo žensk z dežele občine Radovljica) izhaja iz ekološke kmetije na Brezjah, kjer pridelujejo zelenjavo, žita in zelišča, redijo krave dojilje, teleta in prašiče. Kmetijo pogosto obiščejo otroci iz vrtcev in šol pa tudi otroci s posebnimi potrebami. Maksima Erklavec (Društvo podeželskih žena Domžale) kmetuje na nižinski kmetiji, kjer redijo krave molznice in pridelujejo 35 vrst zelenjave, ki jo prodajajo na tržnici. Je mati treh otrok, negovala je tudi taščo, ki je bila poldrugo leto negibljiva. Katarina Tomc (Društvo podeželskih žena Svit iz Tržiča) je po tragični izgubi moža in hčerke sama ostala na višinski kmetiji, kjer redi krave dojilje in ovce in v okviru dopolnilne dejavnosti peče kruh, pecivo ter suši sadje. Pri večjih delih ji pomaga sin. Ivanka Smrkolj (Društvo podeželskih žena Lukovica) je mati petih otrok, po moževi smrti je kmetijo prevzel sin, pri nekaterih delih je še vedno nepogrešljiva. Trideset let je bila predsednica društva, piše recepte, veliko ji pomenijo tudi rože. Ana Burja (Društvo podeželskih žena Moravče) izhaja z nižinske mlečne kmetije, na kateri gospodari sin s svojo družino. Je mati petih otrok in tudi rejnica, že dvajset let je v upravnem odboru društva. Ivanka Zalaznik (Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline) izhaja z višinsko gorske kmetije, na kateri je zaradi velike strmine potrebnega še veliko ročnega dela. Ko je prišla na kmetijo, je skrbela tudi za tasta in moževa dva mladoletna brata. Je mati štirih sinov in tudi ustanovna članica društva.