Slovenska šola v Celovcu

V Mohorjevi hiši v Celovcu so se minuli teden spomnili 20-letnice ustanovitve Mohorjeve ljudske šole in otroškega vrtca, ki sta bili prvi slovenski osnovnošolski ustanovi v glavnem mestu dežele Koroške. Slovesnosti so se udeležili ugledni predstavniki koroških deželnih oblasti, slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in slovenski generalni konzul v Celovcu Matjaž Longar, posebno spoštovanje pa so izrekli dvornemu svetniku Leopoldu Guggebergerju, ki je bil kot takratni celovški župan naklonjen ustanovitvi šole.

»Enajstega septembra leta 1989 se je rodil otrok, ki smo ga bili vsi veseli. Otrok je bil jeklen, hotel je živeti in preživeti. Danes je tu, močan, neomajen, s ponosom ga lahko gledamo. Živi v okolju, ki mu ni vedno naklonjeno. Zato je bilo vedno važno medsebojno spoštovanje, lep odnos do drugega ter skupnosti. Mohorjeva ljudska šola je uveljavljena. Niti slovenska narodna skupnost, niti mesto Celovec te šole ne more več negirati,« je povedala v pozdravu vodja šole Marica Hartman.

Direktor Mohorjeve družbe Celovec Anton Koren je povedal, da je ustanovitvi šole in zavetišča pred dvajsetimi leti botrovalo srečno naključje. Ker se je skupina slovenskih staršev že desetletje neuspešno prizadevala za ustanovitev javne dvojezične šole v Celovcu, je prosila za ustanovitev zasebne dvojezične konfesionalne ljudske šole Mohorjevo družbo. Pobudo je podprl tudi Narodni svet koroških Slovencev in šola je bila ustanovljena. Koroška deželna oblast je skušala s prepovedjo preprečiti ustanovitev šole, vendar je bila prepoved vložena en dan prepozno. Odvetniška pisarna Matevža Grilca je vložila priziv, zvezno ministrstvo za šolstvo, umetnost in šport pa je prepoved zavrnilo. Mohorjeva je prispevala denar za ureditev prostorov. Večji del naložbe sta zvezno šolsko ministrstvo in krška škofija Mohorjevi vrnili. Zganila sta se tudi mesto Celovec in dežela. Dve leti kasneje je bila ustanovljena še javna dvojezična šola v Celovcu, ker je šolska oblast na osnovi delovanja Mohorjeve šole ugotovila, da potrebuje mesto še eno tako šolo. V šolo in vrtec, ki vzgajata otroke v dvojezičnosti in sta znani po številnih dopolnilnih dejavnostih, se je že prvo leto prijavilo skoraj 80 otrok. Zanimanje je naraščalo in danes obiskuje štirirazredno ljudsko šolo okrog 100 otrok, zavetišče oziroma vrtec pa 85. Okrog 100 otrok pa obiskuje še javno dvojezično šolo. Za ustanovitev šole in vrtca ter za njuno delovanje imajo velike zasluge tudi starši otrok. »Šola je prostor, ki združuje. Dvojezična šola pa je najbolj naraven medij za dvojezičnost,« je povedal v nagovoru slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.