Dosegli rento, sedaj hočejo še odškodnino

Z vključitvijo v zakon o žrtvah vojnega nasilja so mobilizirani v nemško vojsko doživeli moralno zadoščenje. S tem pa njihovih prizadevanj še ni konec.

Kranj - Za svoje pravice kot žrtve vojnega nasilja so se skoraj dve desetletji borili tudi ljudje, mobilizirani v nemško vojsko. Na Gorenjskem je bilo med drugo svetovno vojno prisilno mobiliziranih od osem do dvanajst tisoč mladih mož. »Izbire nismo imeli, preprosto moral si iti,« pravi Zdravko Ribnikar, ki vodi Združenje mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko 1943-1945. Danes je okoli 1600 še živečih članov na Gorenjskem, na Štajerskem pa okoli dva tisoč. Za pravice mobiliziranih si kot krovna organizacija prizadeva Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, ki vključuje šest društev. Predsednik zveze Andrej Zorko nam je pojasnil, kaj so dosegli mobilizirani v nemško vojsko z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, sprejetega septembra v državnem zboru.

»Po zakonu o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1995 so bili mobiliziranci priznani kot žrtve vojnega nasilja, v 16. členi istega zakona pa med vsemi drugimi žrtvami izpuščeni kot upravičenci do dosmrtne mesečne rente. Tak zakon je bil po našem mnenju diskriminatoren, zato smo se vse od njegovega sprejema zavzemali za spremembo 16. člena. Pri tem smo na vseh uradih naleteli na ignoranco in birokratsko ravnodušnost. Šele sedanja vlada je resno obravnavala naše predloge. Decembra lani smo podpredsedniku državnega zbora Miranu Potrču predali spomenico s svojimi zahtevami. Septembra letos je državni zbor izglasoval novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, v katerem je upoštevana tudi naša zahteva glede mesečne rente. Ta zakon prisilne mobilizirance izenačuje z izgnanci in interniranci in jim za vsak mesec nasilja priznava odškodnino 0,835 evra. To pomeni, da bi vsakdo k svoji mesečni pokojnini prejel okoli 20 evrov rente. Mobiliziranci sicer lahko rečejo, da je to malo, kljub temu pa je to za nas moralna zmaga, ki nas spodbuja, da se še naprej borimo tudi za pridobitev odškodnine od Nemčije.«

Zdravko Ribnikar in Andrej Zorko ob ureditvi vprašanja mesečne rente želita svojim članom posredovati nekaj informacij. Tako pojasnjujeta, da pravica do mesečne rente pripada le mobilizirancem, ne pa tudi svojcem. Renta pripada vsem mobilizirancem z urejenim statusom žrtve vojnega nasilja. Zadeve, povezane z rento, bodo urejale pristojne upravne enote. Zakon, sprejet septembra, sicer velja od 5. oktobra naprej, uporabljati pa se začne šele 1. januarja 2010. Svetujejo, naj mobiliziranci zahtevkov nikar ne vlagajo na upravne enote pred 1. januarjem 2010, saj jih upravne enote prej ne bodo reševale. Pravica do mesečne rente pa tudi ne bo veljala za nazaj.

Renta je ena od pomembnih ekonomsko-socialnih zadev, ki jih je zvezi društev mobilizirancev že uspelo rešiti. Še vedno pa ni rešeno vprašanje odškodnine od Nemčije, v kar bo zveza vložila svoja nadaljnja prizadevanja, pravi Zorko. To namerava doseči s preferenčno tožbo zoper Slovenijo in Nemčijo, kajti slednja ne priznava zahtevkov posameznikov, pač pa navaja, naj to v njihovem imenu stori država. Tega Slovenija doslej še ni storila, čeprav je državni zbor že leta 1994 sprejel sklep, ki jo k temu zavezuje. Kot pravita sogovornika, bodo zahtevali tudi odškodnino za umrle udeležence in vključili tudi svojce.