Zdravko Ribnikar (Foto: Gorazd Kavčič)

Dosegli rento, sedaj hočejo še odškodnino

Z vključitvijo v zakon o žrtvah vojnega nasilja so mobilizirani v nemško vojsko doživeli moralno zadoščenje. S tem pa njihovih prizadevanj še ni konec.

Vsi mobiliziranci nimajo urejenega statusa. Tisti, ki ga imajo, lahko to dokažejo z zelenim kartončkom. Nekateri ga še nimajo, pri urejanju statusa jim lahko pomagajo na sedežu Združenja mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko 1943-1945, ki je v Kranju na Ulici Juleta Gabrovška 6. Uradne ure imajo vsako sredo, pokličete pa jih lahko tudi na telefonsko številko 04/235 39 09.

Kranj - Za svoje pravice kot žrtve vojnega nasilja so se skoraj dve desetletji borili tudi ljudje, mobilizirani v nemško vojsko. Na Gorenjskem je bilo med drugo svetovno vojno prisilno mobiliziranih od osem do dvanajst tisoč mladih mož. »Izbire nismo imeli, preprosto moral si iti,« pravi Zdravko Ribnikar, ki vodi Združenje mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko 1943-1945. Danes je okoli 1600 še živečih članov na Gorenjskem, na Štajerskem pa okoli dva tisoč. Za pravice mobiliziranih si kot krovna organizacija prizadeva Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, ki vključuje šest društev. Predsednik zveze Andrej Zorko nam je pojasnil, kaj so dosegli mobilizirani v nemško vojsko z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, sprejetega septembra v državnem zboru.

»Po zakonu o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1995 so bili mobiliziranci priznani kot žrtve vojnega nasilja, v 16. členi istega zakona pa med vsemi drugimi žrtvami izpuščeni kot upravičenci do dosmrtne mesečne rente. Tak zakon je bil po našem mnenju diskriminatoren, zato smo se vse od njegovega sprejema zavzemali za spremembo 16. člena. Pri tem smo na vseh uradih naleteli na ignoranco in birokratsko ravnodušnost. Šele sedanja vlada je resno obravnavala naše predloge. Decembra lani smo podpredsedniku državnega zbora Miranu Potrču predali spomenico s svojimi zahtevami. Septembra letos je državni zbor izglasoval novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, v katerem je upoštevana tudi naša zahteva glede mesečne rente. Ta zakon prisilne mobilizirance izenačuje z izgnanci in interniranci in jim za vsak mesec nasilja priznava odškodnino 0,835 evra. To pomeni, da bi vsakdo k svoji mesečni pokojnini prejel okoli 20 evrov rente. Mobiliziranci sicer lahko rečejo, da je to malo, kljub temu pa je to za nas moralna zmaga, ki nas spodbuja, da se še naprej borimo tudi za pridobitev odškodnine od Nemčije.«

Zdravko Ribnikar in Andrej Zorko ob ureditvi vprašanja mesečne rente želita svojim članom posredovati nekaj informacij. Tako pojasnjujeta, da pravica do mesečne rente pripada le mobilizirancem, ne pa tudi svojcem. Renta pripada vsem mobilizirancem z urejenim statusom žrtve vojnega nasilja. Zadeve, povezane z rento, bodo urejale pristojne upravne enote. Zakon, sprejet septembra, sicer velja od 5. oktobra naprej, uporabljati pa se začne šele 1. januarja 2010. Svetujejo, naj mobiliziranci zahtevkov nikar ne vlagajo na upravne enote pred 1. januarjem 2010, saj jih upravne enote prej ne bodo reševale. Pravica do mesečne rente pa tudi ne bo veljala za nazaj.

Renta je ena od pomembnih ekonomsko-socialnih zadev, ki jih je zvezi društev mobilizirancev že uspelo rešiti. Še vedno pa ni rešeno vprašanje odškodnine od Nemčije, v kar bo zveza vložila svoja nadaljnja prizadevanja, pravi Zorko. To namerava doseči s preferenčno tožbo zoper Slovenijo in Nemčijo, kajti slednja ne priznava zahtevkov posameznikov, pač pa navaja, naj to v njihovem imenu stori država. Tega Slovenija doslej še ni storila, čeprav je državni zbor že leta 1994 sprejel sklep, ki jo k temu zavezuje. Kot pravita sogovornika, bodo zahtevali tudi odškodnino za umrle udeležence in vključili tudi svojce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 9. oktober 2019 / 18:33

Burska vojna

Enajstega oktobra leta 1899 je napetost med Buri, potomci zgodnjih nizozemskih naseljencev v Južni Afriki, in precej poznejšimi priseljenci, v glavnem Britanci, prerasla v vojno. Britanska vlada je...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 28. junij 2014 / 10:50

Spominčice zbirale za poplavljeno Bosno

Kranj - Sedem gostink, združenih pod imenom Spominčice – med njimi tudi dve Gorenjki, in sicer Jurka Magdič iz gostilne Ančka v Šenčurju in Sonja Jezeršek iz Hiše kulinarike v Sori, je v torek zakl...

Šenčur / sobota, 28. junij 2014 / 10:49

Vrtavke nastopile v muzikalu

Šenčur – V nedeljo se je iztekel vseslovenski teden ljubiteljske kulture v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Slovenije, ki ga je zaznamovalo več kot p...

Nasveti / sobota, 28. junij 2014 / 10:47

Opojni cvet noči

Žoga se kotali na 12 brazilskih stadionih. Eden med njimi je v Manausu, mestu, ki je vzniknilo sredi največjega deževnega pragozda, kjer se Rio Negro izliva v Amazonko in ima nekaj manj kot dva mil...

GG Plus / sobota, 28. junij 2014 / 10:46

Letos so praznovali 20-letnico delovanja

Kulturno in športno društvo Bošnjakov Biser Jesenice je glavni motor kulturnega dogajanja Bošnjakov v Zgornjesavski dolini. Že dve desetletji kontinuirano organizirajo folklorne nastope, gledališke pr...

Gospodarstvo / sobota, 28. junij 2014 / 10:43

Uprava Gorenjske banke v polni sestavi

Kranj – Po pridobitvi soglasja Banke Slovenije je vodenje Gorenjske banke spet prevzel Andrej Andoljšek. Uprava banke tako deluje v tričlanski sestavi, poleg Andreja Andoljška sta člana uprave še M...