Sporna strojna sečnja

Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozval gozdarsko inšpekcijo k ogledu posledic strojne sečnje na Pokljuki, zavod za gozdove pa bo za poslance pripravil predstavitev na terenu.

Bled – Ko je odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na nedavni seji obravnaval poročilo delu nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, je sprejel tudi sklep, da naj si gozdarska inšpekcija ogleda sečišče na Pokljuki, kjer poteka strojna sečnja, in naj pripravi poročilo o posledicah tovrstne sečnje na okolje. Takšen sklep je predlagal gorenjski poslanec in član odbora Borut Sajovic, ki je v razpravi ugotavljal, da bi morali sprejeti pravilnik, s katerim bi strojno sečnjo omejili, glede na težavnost terena, dostopnost gozda ter na letni čas. S tem ne bi bistveno prizadeli ekonomike, lahko pa bi že z dokaj majhnimi omejitvami izboljšali odnos do okolja oz. do gozdnega zemljišča, ki ga strojna sečnja lahko prizadene za daljše obdobje.

Na sklep državnozborskega odbora so se odzvali v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer so napovedali, da bodo v kratkem skupaj z lastniki gozdov ter izvajalci strojne sečnje in spravila lesa organizirali na Pokljuki terensko predstavitev, na katero bodo povabili poslance državnega zbora, predstavnike vlade, občin in medijev. Kot poudarjajo na zavodu, so gozdove na Pokljuki po predlanskem in lanskem snegolomu močno napadli podlubniki. Blejska območna enota je lani zaradi pretirane namnožitve lubadarja izdala odločbe za posek 156 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, letos je ta količina že presegla 110 tisoč »kubikov«. Ker je tako veliko količino »lubadark« treba posekati in pospraviti do zime, sicer bo škoda prihodnje leto še večja, so lastniki gozdov poleg klasičnega načina sečnje in spravila lesa uporabili tudi strojno sečnjo, ki naj bi bila po zagotovilih zavoda v takšnih razmerah najučinkovitejša in najvarnejša tehnologija. »Pri vsaki sečnji in spravilu lesa iz gozda se pojavijo tudi poškodbe, tem si ni mogoče popolnoma izogniti, s strojno sečnjo pa jih ob dobri pripravi in organizaciji dela ter strokovni izvedbi učinkovito zmanjšamo,« pravijo na zavodu za gozdove in poudarjajo, da spremljajo in usmerjajo izvajanje strojne sečnje, vse z namenom, da bi potekala v dovoljenih mejah in s čim manjšimi (neizogibnimi) poškodbami tal, ki jih bodo lastniki gozdov po končanih delih sanirali.