Sočutje je treba deliti

V Bolnišnici Golnik so zelo pozorni do oskrbe bolnikov z napredovano neozdravljivo boleznijo in do njihovih bližnjih. Dobri zgledi vlečejo, želimo si še več prostovoljcev, pa smo slišali ob Svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica.

Golnik – Svetovni dan paliativne oskrbe in hospica so v Bolnišnici Golnik obeležili s proslavo, predvsem pa je bilo četrtkovo srečanje priložnost, da povedo, kako pomemben del bolnišnične dejavnosti je to. »Paliativna dejavnost v naši bolnišnici je žarek za najhujše bolnike, ki jih ne znamo več dokončno pozdraviti. Pri nas se zdravijo kronični bolniki in bolniki s pljučnim rakom. Približno petnajst odstotkov vseh bolnikov z rakom ima pljučnega raka, več kot polovica teh bolnikov dobi diagnozo v naši ustanovi. Treba je imeti posluh tudi za paliativno oskrbo, saj se moraš z boleznijo ukvarjati celovito,« je povedal prof. Mitja Košnik, dr. med., direktor Bolnišnice Golnik.

Negovalni oddelek

Ida Hafner je na negovalnem oddelku Bolnišnice Golnik orala ledino, saj je bila prva vodilna medicinska sestra v slovenskem prostoru, ki je samostojno prevzela vodenje in organizacijo oddelka za neakutno obravnavo. V sklopu neakutne obravnave na negovalnem oddelku poteka paliativna oskrba, za to je namenjenih šest bolniških postelj od skupaj devetnajstih na celotnem oddelku. "Na negovalnem oddelku je zelo močan tim za paliativno oskrbo, ki ga sestavljajo zdravnik, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra, zdravstveni tehnik, socialna delavka, fizioterapevt, dietetik in klinični psiholog. Zelo smo ponosni na naše družinske sestanke," je povedala. Negovalni oddelek prenavljajo, prenovili so že vso severno stran stavbe z inštalacijami in polovico bolniških sob, preostane še obnova polovice hodnika in druge polovice bolniških sob. "Pri tem delu je izredno pomembna profesionalnost in to prav vsak trenutek, čeprav ti je ob bolniku, ki trpi, še tako hudo. Na oddelku je veliko bolnikov, ki te morda potrebujejo že naslednjo minuto, zato moraš ostati zbran. Zelo so pomembna dodatna izobraževanja, na katerih te naučijo tudi tega, kako svojcem sporočiš slabo novico, kako spremljaš umirajočega," je povedala Hafnerjeva, ki je dobitnica priznanja srebrni znak 2008, ki ga podeljuje Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske. Načelo, ki mu zvesto sledi, je: "Če verjameš v dobro, se vse dobro vrača."

Paliativno dejavnost, kakršno imajo v Bolnišnici Golnik danes, je prinesla v ustanovo Urška Lunder, dr. med., ki je izkušnje s tem dobila v Ameriki. »Paliativna dejavnost je usmerjena v najboljšo možno kakovost življenja ob napredovani neozdravljivi bolezni in je tudi podpora svojcem,« je povedala in dodala, da je kar polovica njihovega dela sočutna komunikacija in da je zelo pomembno sodelovanje. »Zato imamo pri nas srečanja zdravstvenega tima z bolniki in svojci. Veliko tudi izobražujemo, samo letos smo imeli na izobraževanju 150 zdravstvenih delavcev. Smo tudi koordinatorji pilotnega projekta Paliativna oskrba v gorenjski, pomurski in ljubljanski regiji, ki ga je podprlo ministrstvo za zdravje,« je povedala Lundrova.

Svetovni dan paliativne oskrbe in hospica je tudi poziv prostovoljcem, naj se pridružijo v pomoči neozdravljivo bolnim, saj so za zdaj maloštevilni. Urška Lunder je dejala, da velikokrat sliši, »to delo mora biti pa hudo žalostno …«. Zato je zbrala nekaj misli prostovoljcev, ena je takšna: » … mogoče včasih (je to delo res žalostno, op. a.), je pa polno najbogatejših trenutkov, ki jih v običajnem življenju redko najdeš.«