Gradnja nekoliko zaostaja

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / sreda, 14. oktober 2009 / 06:00

Širokopasovno omrežje, ki ga v občini Gorenja vas-Poljane gradijo z evropskim denarjem, zaostaja zaradi težav pri pridobivanju služnostnih pravic.

Gorenja vas – Občini Gorenja vas-Poljane je pred časom uspelo pridobiti evropski denar za gradnjo širokopasovnega interneta na področju t. i. belih lis oziroma na območjih, kjer večji del prebivalcev nima in ne bi imel možnosti dostopa do hitrega interneta in drugih storitev iz tega naslova. »Lani oktobra je projekt uradno zaživel in v letu in pol morajo biti dela zaključena,« je pojasnil Miran Mihačevič, direktor Tritela, zasebnega partnerja v 2,5 milijona evrov vrednem projektu.

Gradbena dela so izvajajo z vedno večjo dinamiko, vendar morda še vedno prepočasi. »Trenutno pri projektu delajo že trije podizvajalci, zaradi začetnih zamud ministrstva pa upamo, da bomo ujeli roke,« pravi Mihačevič. Smeri gradnje optičnega omrežja so proti Lučinam (z odsekom proti Žirovskemu Vrhu in Kladjam), Trebiji (proti Stari Oselici in Fužinam), Leskovici, Gorenjemu in Dolenjemu Brdu ter Malenskemu Vrhu in proti Podobenu z odseki za Žabjo vas, Dobje ter proti Zakobiljku. Občinske svetnike je zanimalo, kdo je določil ta območja in zakaj bo na nekaterih odsekih poleg novega tudi obstoječi optični kabel. »Bele lise je določilo ministrstvo na podlagi neizkazanega interesa po gradnji operaterjev, prejšnje povezave pa so slabše kakovosti in niso zgrajene do konca,« je pojasnil direktor Tritela.

Vsi prebivalci na območju belih lis bodo za priključek morali plačati 230 evrov in bodo v štirih mesecih priključeni na informacijsko avtocesto. Za enako ceno naj bi se priključili tudi drugi občani, vendar jih mora biti dovolj za nov priključek, da bo Tritel sploh zgradil omrežje do teh vasi. Kdaj, bo zelo odvisno od gradnje omrežja, saj graditelji ne pridobivajo soglasij za služnostne pravice po prvotnih načrtih. »Vpliv lokalnega operaterja je zelo močan. Če ne bo šlo drugače, bomo gradili v cesto,« pojasnjuje Mihavčevič. Brezžična tehnologija v Sloveniji ni in naj tudi ne bi zaživela, zato bodo osamele domačije stežka prišle do hitrega interneta. Tako jim ostaja le še mobilna povezava v informacijski svet.