"Te so moje prave"

Skupina Kontrabant se je v petnajstih letih dodobra usidrala na slovenski glasbeni sceni.

Plošče, ki so jih doslej posneli, so vedno imele najboljšo podporo v njihovih žurerskih nastopih. Nikoli se niso »švercali«, fantje vedno igrajo na polno in do konca. Njihov vodja Bela Szomi Kralj, Prekmurec, ki živi v Mengšu in je profesor matematike na osnovni šoli v Domžalah in ob tem tudi odličen šahist, je pred kratkim izdal tudi samostojni album z naslovom Teh pesmi ne kaši svoji mami. Glasba na njej je drugačna, kot jo igra s Kontrabantom, bolj je občutena, lirična, lahko bi rekli osebno izpovedna. Prava stvar. Lahko bi rekli »Bela, kaj si čakal toliko časa.«

Po petnajstih letih skupine Kontrabant, za katero ste prav vi napisali večino besedil in skladb, ste se odločili tudi za svoj samostojni album. Glede na to, da gre tako za starejše kot povsem nove pesmi, bi lahko rekli, da ste dolgo čakali …

»To so pesmi, ki so nastajale vzporedno s tistimi, ki sem jih pisal za Kontrabant. Nekatere so pri bendu odpadle, mogoče tudi zato, ker nikoli nismo znali igrati bolj občutene glasbe. Vedno smo bili »divjaki«, kar smo delali smo delali na ves glas, na polno, za žur … Tako so bile nekatere pesmi vedno postavljene na stranski tir. Naša kontrabant glasba nima takega, kako bi rekel melanholičnega, liričnega, ljubezenskega melosa … Je pa res, da ta album najbrž še bolj ponazarja moj odnos do življenja kot pa pesmi, ki jih igramo s Kontrabantom.«

Kaj je potem izid te plošče bolj naključen kot ne?

»Sem človek, ki se znam zelo »namočit« v delo. Tako sem letos produciral album pesmi, ki jih pojejo ljudske pevke iz našega konca, zdaj sem končal svojega, v delu pa imamo tudi novo ploščo za Kontrabant. Ne vem, mogoče je bilo manj nastopov, recesija jih je z 80 na leto sklestila za polovico, pa sem imel čas za svojo ploščo. Saj ne vem natančno. Je pa tudi res, da sem v zadnjem času napisal veliko dobrih besedil in sem začutil, da moram to spraviti ven. Besedila sem ponujal tudi drugim pevcem in skupinam, a je ponavadi tako, da mnogi raje poskušajo sami.«

Imam občutek, da je večina pesmi, predvsem tistih vezanih na ljubezenske teme, osebno izpovednih … No vsaj delujejo tako …

»Že celo življenje sem obkrožen z ženskami. Imam sina, pa tudi pet hčera. Tako me vseskozi obkroža ljubezen, naj bodo to moje ženske ali pa naj gre za otroško ljubezen med hčerami in očetom. Imel sem kar burna ljubezenska razmerja, pridno sem nabiral izkušnje na tem področju, odločil pa sem se, da več kot dvakrat ne bom poročen in bom pri tem tudi vztrajal. V nekaterih pesmih je res na neki način opisano, kaj se mi je dogajalo, od tega, da sem obljubil zvestobo, pa nisem vzdržal, pa do recimo Urške iz Bohinja, ki me je vrtela okrog mezinca in poleg mene prespala tudi pri kom drugem. In potem nastane pesem »… imam te rad, kljub temu da si lahka …« Lahko bi rekel, da imam srečo, da živim obkrožen s toliko ženskami, da znam na svet pogledati tudi skozi žensko optiko.«

V primerjavi z glasbo Kontrabanta je tudi vaša muzika bolj umirjena, kot nekakšen »unplugged« …

»Pravzaprav sem prav to želel narediti. Glasbo, pri katere poslušanju imaš občutek, da ti nekdo nežno pripoveduje zgodbe na uho. To je glasba za klubsko vzdušje. Ta liričnost je v meni vedno bila, hkrati pa v besedilih znam biti tudi hudomušen in duhovit.«

Prvič slišim, da bi kdo svoji tašči napisal pesem, ki je na eni strani hudomušno zbadanje na drugi pa pohvala, češ saj smo »tapravi«?

»Pesem sem napisal prav za taščo, ki je v meni najprej videla človeka, ob katerem bo njena hči postala moja žena, ona pa babica, drugo pa … saj veš, v dobrih družinah ob svojih hčerah ponavadi pričakujejo tipa z dobrim avtom, hišo, vikendom, jahto … Mi v Prekmurju pa razmišljamo drugače. Jaz nisem obremenjen z dobrinami, če te pridejo, je že v redu, sicer pa so druge stvari mnogo bolj pomembne. In tako sem moral tašči napisati, da so v Prekmurju besede vikend, jahta, mercedes težke besede, ki jih ni v našem slovarju. Pesem sem prvič izvedel na neki zabavi in vsi so se smejali, tašča seveda ni zamerila, a je zagotovila, da mi bo že vrnila.«

Ploščo ste posneli z naključno izbranimi glasbeniki, nadeli ste si ime Robeldule, kar nima nič s skupino Rebelde, album pa odlikujejo tudi čudovite slike …

»Slike je prispeval dober domžalski slikar Andrej Janža, ime Rebeldule pa je res hec na temo Rebeld, a če dobro pogledate glasbenike, ki smo sodelovali, začetnice naših imen … boste hitro izvedeli, kako smo prišli do imena.«

Trenutno predstavljaš ploščo po radijskih postajah …

»Tako je. Posneli smo tudi že videospot za skladbo slovenski dopust, te dni bo sledil drugi, pripravil bom vsaj deset koncertov po Sloveniji, da pesmi z albuma spravim tudi v življenje. Trenutno pa imam »v delu« še en projekt. Namreč vse tantieme od skladbe Jutro v Prekmurju bom namenil dijaku ali študentu enega od delavcev, ki je izgubil delo v Muri. K temu sem pozval tudi druge glasbenike in tudi SAZAS, da mi pri tem pomaga.«