Žaljive sodbe Janeza Urbanca

Žaljive in neresnične vrednostne sodbe, načrtno predvsem na moj račun, so rdeča nit političnega besednjaka donedavnega občinskega svetnika Janeza Urbanca.

Ponavljajo se tako na spletni strani njegovega političnega foruma in v občinskem glasilu. Tudi v njegovem zadnjem pismu, objavljenem v Deželnih novicah, 22. septembra 2009, ni nič drugače. Trdi, da neprestano politiziram, da občanom ne poročam o svojem delu, da trmarim, da se s slabo polovico občinskega sveta ne pogovarjam, da sem neverodostojen, da zahtevam nestrokovno delo občinske uprave, da zavajam svetnike in občane, da pričakujem neenakost pred zakonom, da delujem nezakonito, da sem uzurpator prostora, da vsiljujem neprave stvari, da ustvarjam umetne probleme. Vse črno! Je res mogoče, da bi bil ob vseh teh lastnostih, ki jih v tem mandatu bivši svetnik Janez Urbanc vztrajno ponavlja, sploh izvoljen že tretjič?

 

S trditvijo, da vladam s spretnim oblikovanjem sporočil za javnost, da vse naštete lastnosti skrijem, Janez Urbanc resno podcenjuje občanke in občane, volivke in volivce, svetnike in organe občine, nadzorne organe v tej državi, novinarke in novinarje. Neverodostojnih in neresničnih informacij pač ni možno »prodajati« v nedogled, pa če jih še toliko ponavljaš po načelu, da »tisočkrat ponovljena laž postane resnica«, in prepričan sem, da se bo to slej ko prej potrdilo tudi v primeru Janeza Urbanca. Politično načelnost, pripravljenost za sodelovanje in ustvarjalnost je, predvsem do svojih dobrih dvesto šestdeset volivcev, pokazal z nedavnim ponovljenim »nepreklicnim« odstopom s funkcije občinskega svetnika.

 

Janko S. Stušek, župan