Sodniške plače na izredni seji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / petek, 9. oktober 2009 / 06:00

Poslanke in poslanci so na ponedeljkovi izredni seji odločili, da bodo zahtevo za razpis referenduma o novelah zakonov, ki urejata sodniške plače, vložili v presojo ustavnemu sodišču.

Ljubljana - Poslanci SDS in SNS so namreč vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o novelah obeh zakonov, ki sodniške plače usklajujeta z odločbo ustavnega sodišča. Koalicija pa je predlagala, da se zahteva za razpis referenduma vloži v presojo ustavnemu sodišču, ki naj presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve novel ali zaradi zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.

DZ bi moral na izredni seji najprej odločati o zahtevi za razpis referenduma o sodniških plačah, šele nato pa bi lahko odločal o ustavni presoji te zahteve, so menili v SDS, zaradi tega proceduralnega zapleta se je seja začela kasneje. Zakaj so v opoziciji sploh predlagali referendum? Ker so prepričani, da ustavno sodišče ni zahtevalo zvišanja sodniških plač za kar sedem razredov, da je v času krize tolikšno povečanje plač neodgovorna poteza vlade in da je ta podlegla izsiljevanju sodnikov, ki so s stavko terjali povišanje plač. Prepričani so tudi, da bi to povišanje tudi v drugih poklicnih skupinah sprožilo podobne zahteve. V koaliciji pa so menili, da je prejšnja oblast sodnike ponižala na raven javnih uslužbencev, da je treba njihove plače približati plačam funkcionarjev (denimo poslancev), da brez dobrih plač v sodstvu ni pričakovati neodvisnosti in samostojnosti sodnikov. V zvezi z očitki o povečevanju sodniških plač v krizi pa koalicija odgovarja, da povišanje sodniških plač prelaga na december prihodnje leto.

V razpravah so se oglasili tudi nekateri gorenjski poslanci. Borut Sajovic iz Tržiča je v imenu stranke LDS dejal, da si vsi želimo, da bi sodniki delali učinkovito, po zakonu, v razumnih rokih, pa tudi za razumno ceno, ne pa da so zaradi svojega nerešenega položaja prisiljeni stavkati in iskati pravico na sodišču s tem, da tožijo državo. Noveli zakonov po njegovem odpravljata neustavnosti. »Slovenke in Slovenci si zaslužimo učinkovit pravni sistem, ta uskladitev, ki smo jo dosegli s popravkom neustavnega stanja, pa je le ena od zgodb, ki vodi k dokončni potrebni rešitvi in k povečani učinkovitosti sodstva. V pripravi pa je tudi že zakon o sodiščih, ki bo učinkovitost sodstva še povečal,« je dejal Sajovic. Branko Grims (SDS) pa je dejal, da gre vlada z novelo zakona daleč prek odločbe ustavnega sodišča in da služi zgolj kot krinka pri uveljavitvi povsem politične odločitve vladajoče koalicije. V času krize se mu zdi povečevanje plač v sodstvu neodgovorno, merila pri sprejemanju vseh določitev bi morala biti razvojna naravnanost, kar pa se dogaja s tem zakonom, vodi h gospodarskemu razkroju. »Vsa sredstva, ki so bila v preteklosti zbrana v proračunu za odpravo sodnih zaostankov, se bodo sedaj prelila v neto sodniške plače,« je prepričan Grims, ki nasprotuje tudi uravnilovki pri sodniških plačah, kar bo spet imelo za posledico sodne zaostanke, za državljane (in tudi mala in srednja podjetja) pa manj možnosti, da na sodišču dosežejo svojo pravico do sodnega varstva in sojenja v razumnem roku. V Kranju izvoljena Darja Lavtižar Bebler (SD) je izrazila zaskrbljenost zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov in pritožb, ki jih zaradi tega na evropsko sodišče naslavljajo naši državljani (zaradi česar mora država plačati visoke odškodnine), vendar meni, da vsega tega ne gre pripisovati zgolj sodnikom. Pač pa je treba to bolje in racionalneje urediti v posebnih zakonih.