Kranjska čebela izvira iz Slovenije

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / petek, 9. oktober 2009 / 06:00

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije: "Hrvaški čebelarji lahko gojijo kranjsko čebelo, vendar ob tem ne more biti dvoma, da je njeno izvorno območje Slovenija."

Začniva pri čebelah. Kaj trenutno počnejo?

»Čebele se že pripravljajo na zimo.«

Ste kdaj razmišljali o tem, da je tudi v družbi tako kot v čebelji družini – imamo delavce in imamo trote?

»Čebelarji in čebelarska društva so pridne čebele; toliko aktivnosti, kot jih imajo zadnja leta, imajo morda le še gasilci. Večkrat pa se pošalim, da čebele čez zimo pospravijo trote, tako da vedno ostanejo na površju najmočnejši – čebele, matice.«

Vas je presenetila navedba v hrvaških dokumentih za pogajanja o vstopu v Evropsko unijo, da je kranjska čebela na Hrvaškem avtohtona vrsta?

»V čebelarski zvezi dokumenta s takšno navedbo nismo videli, ker ima oznako zaupno, vendar se nam zdi bistveno, da dokument dosledno uporablja ime kranjska čebela, ne pa hrvatska siva pčela ali kakšno drugačno ime. Če pa govorimo o kranjski čebeli, potem ni nobenega dvoma, da je njeno izvorno območje Slovenija. Ker je po svetu zelo razširjena čebelja vrsta, imajo tudi hrvaški čebelarji vso pravico, da jo gojijo.«

Ali ima ureditev glede kranjske čebele na Hrvaškem lahko tudi praktične posledice?

»Če bi Hrvaška sprejela enako zakonodajo kot Slovenija in bi bila na Hrvaškem dovoljena le kranjska čebela, potem bi slovenski čebelarji po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo lahko peljali čebele na pašo tudi na Hrvaško.«

Kako bi komentirali ugotovitve Zveze potrošnikov Slovenije o cvetličnem medu v Sloveniji?

»Testiranje je pokazalo, da je ves analizirani med v skladu s pravilnikom o slovenskem medu. Sporočilo potrošniku je nedvoumno: največja garancija za kakovost medu je nakup neposredno pri čebelarju.«

Nekateri vzorci niso izpolnjevali kriterijev glede vsebnosti HMF (hidroksimetilfurfurala). Zakaj?

»V čebelarski zvezi bomo preverili, zakaj je bila meja, ki velja za kolektivne blagovne znamke, prekoračena: ali zaradi nepravilnega prevoza medu, napake pri skladiščenju ali iz kakšnih drugih razlogov. Izkušnje kažejo, da HMF naraste, če je med izpostavljen previsoki temperaturi. Spodbudno je, da v medu ni bilo odkritih nobenih ostankov neregistriranih oz. nedovoljenih zdravil.«

Torek je bil zgodovinski dan za slovenski med. Zakaj?

»Čebelarska zveza je pridobila certifikat za uporabo geografske označbe Slovenski med. Oznaka zagotavlja potrošniku sledljivost, saj bo na vsakem kozarcu medu zapisano, kdo ga je pridelal. Če bomo želeli z geografsko označbo Slovenski med priti v velike trgovine ali na mednarodni trg, bomo morali ustanoviti združenje proizvajalcev, ki bo trgu lahko zagotavljalo večje količine.«

Je med težko prodati?

»V zadnjih dveh letih čebelarji lažje prodajo med, kot so ga prej, prodali so večinoma tudi vse stare zaloge. Prodaja domačega medu je v primerjavi s tujim porasla.«

Ali k temu prispeva tudi posebni kozarec za slovenski med?

»Vsekakor! Doslej smo izdali tri velikosti kozarcev, v katere je dovoljeno polniti le slovenski med. Čebelarska zveza lahko kadarkoli preveri, ali je v teh kozarcih dejansko slovenski med.«

Kranjska čebela je ogrožena. Kaj vse jo ogroža?

»Ogrožajo jo bolezni, še zlasti varoja, pa klimatske spremembe, zastrupitve s škropivi … Zastrupitev je bilo letos bistveno manj kot lani, največ po zaslugi medijev, ki so javnost obveščali, kako pomembna je čebela za čebelarstvo in za okolje.«

Je zdaj ogrožena bolj, kot je bila, denimo, pred desetimi, dvajsetimi leti?

»Ali se v Sloveniji trend obrača na bolje, je zelo težko reči, naš cilj je, da bi letne izgube zmanjšali pod pet odstotkov. Rezultati enotnega zdravstvenega varstva se bodo pokazali šele čez pet let. Pomembno se nam zdi, da je Slovenija uspela prepričati Evropsko unijo o ogroženosti čebel.«

Ali kranjsko čebelo ogroža tudi italijanska čebela, ki po naravni poti prodira k nam z zahoda?

»Na mejnem območju prihaja do mešanja vrst, zato je čebelarje treba ozaveščati, izobraževati in jim tudi priznati prispevek za ohranjanje kranjske čebele.«

Kako je letos medilo? Kakšna je bila letina?

»Na Gorenjskem je bila letina podpovprečna in slabša kot v drugih regijah.«

Na slikah slovenskega čebelarstva pogosto videvamo pred čebelnjaki le starejše. Kje so mladi?

»Če pogledamo zgolj številke, je starostna sestava čebelarjev velik problem, a če sedanje razmere primerjamo s tistimi izpred štirih in več let, smo lahko zadovoljni. Nekdaj je bilo v čebelarskih krožkih od tristo do štiristo otrok, v zadnjih dveh letih se je to število povzpelo na tisoč dvesto. Zanimanje za čebelarstvo med mladimi se povečuje, k temu so pripomogle tudi različne akcije čebelarske zveze in njenih društev.«