Kakovost je predvsem v ljudeh

Besedilo: Mestna občina Kranj
Kategorija: GG Plus / sreda, 7. oktober 2009 / 06:00

Dobro usposobljene in opremljene enote zaščite in reševanja so dodatna kakovost bivanja v Mestni občini Kranj, pravi Sašo Govekar, najodgovornejši za področje zaščite in reševanja v Kranju.

V Kranju je področje zaščite in reševanja dobro urejeno, različne enote od poklicnih gasilcev do vodnikov reševalnih psov pa odlično usposobljene in ustrezno opremljene, ocenjuje Sašo Govekar, svetovalec Službe za zaščito in reševanje Mestne občine Kranj in dolgoletni poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite. Da je na področju zaščite in reševanja v Kranju skorajda nepogrešljiv, dokazuje tudi podatek, da so ga na pravkar izvedenem državnem preverjanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Kranju angažirali kar v štirih različnih vlogah.

Kaj je naloga Službe za zaščito in reševanje Mestne občine Kranj?

»Služba, poenostavljeno povedano, skrbi za družbeno samozaščito na področju naravnih in drugih nesreč, pri čemer se predpostavlja predvsem organiziranje in financiranje služb, ki morajo delovati v primerih naravnih in drugih nesreč. V okviru službe delujejo trije podsistemi – Javni zavod Gasilsko reševalna služba Kranj, Gasilska zveza Mestne občine Kranj s šestnajstimi prostovoljnimi društvi in občinski štab Civilne zaščite z enotami zaščite in reševanja. Naša služba tako skrbi tudi za finančni okvir delovanja naštetih podsistemov. Razpolagamo s približno dvema milijonoma evrov letnega proračuna, največ denarja pa gre za gasilsko brigado.«

Omenili ste enote zaščite in reševanja, ki delujejo pod okriljem občinskega štaba civilne zaščite. Katere so?

»Pod okriljem občinskega štaba za civilno zaščito deluje sedem enot, vsaka z desetimi operativnimi delavci. Mednje sodijo gorska reševalna služba, katere delovanje sofinanciramo s sedem do osem tisoč evrov na leto tako za nakup opreme kot usposabljanje. Potem je tu klub vodnikov reševalnih psov, za katerega smo usposobili vadišče na strelišču na Struževem. Tretja je enota za zveze, ki ima svoj center urejen v zaklonišču na Blegošu, kjer lahko ob še hujših nesrečah vsak trenutek vzpostavimo stike s katerimkoli delom sveta in zaprosimo za pomoč. Naslednja je podvodna reševalna enota, ki največkrat služi kot sekundarna pomoč poklicnim gasilcem za reševanje v vodi oz. iskanje utopljenih oseb. Pod civilno zaščito delujejo tudi taborniki oz. znotraj njih enota za nastanitev prebivalstva. V občini razpolagamo z vojaškimi šotori, ki zadoščajo za približno petsto ljudi, moderno poljsko kuhinjo z zasilnim nastanitvenim objektom, v katerem lahko poskrbimo za prehrano približno tristo ljudi. V tem segmentu smo zelo dobro opremljeni in tudi tu sodimo med redke občine, ki razpolagajo s takšno opremo. Pod civilno zaščito sodita tudi enoti za reševanje iz višin in globin; prva je društvo Carnium, druga pa društvo za raziskovanje jam. Njuni pripadniki so vešči vrvne tehnike in so zato učinkovita podpora gasilsko reševalni službi, ki ima tudi svoje potapljače in pripadnike, izurjene v vrvni tehniki. Pripadniki naštetih enot so zelo dobro izurjeni, tako da v kadrovskem kontekstu predstavljajo šestdeset odstotkov regijskih enot zaščite in reševanja, ki so aktivirane ob velikih nesrečah.«

Kot so bile na primer poplave v Železnikih?

»Tam je šlo že za tako veliko katastrofo, da sta vodenje vseh aktivnosti prevzela Republiška uprava za zaščito in reševanje in Republiški štab Civilne zaščite. Lahko pa se pohvalimo, da so se v Železnike prvi prebili prav kranjski poklicni gasilci in iz narasle vode reševali sode z nevarnimi snovmi. Šele kasneje je tja prispela tudi vojska, ki ima nekakšen vzporeden sistem zaščite in reševanja z vrhunsko tehniko in opremo.«

Kje hranite vso svojo opremo?

»Šotore in drugo opremo hranimo v polovici skladišča na nekdanjem območju kranjske vojašnice oziroma pri objektu AMZS na Bleiweisovi cesti 14 v Kranju. Za ta prostor smo se borili vrsto let, lani pa nam je vendarle uspelo dogovoriti se s kranjsko upravo za zaščito in reševanje. Nekaj opreme je shranjene v različnih zakloniščih po Kranju, preostanek pa hranijo že naštete enote po domovih njihovih pripadnikov. Prav ta razdrobljenost skladiščnih prostorov nas ves čas preganja k ideji, da bi v prihodnosti prišli do centralnega skladišča. Na območju Bleiweisove ceste 14 bi namreč zelo radi osnovali center zaščite in reševanja, kjer bi bili na eni lokaciji združeni naši upravni in skladiščni prostori ter helikopterska baza. Zamišljamo si ga kot nekakšno nadgradnjo gasilskega doma. Zavedam se, da gre za večletne načrte, za katere pa imamo idejne projekte že pripravljene.«

Med bistvene naloge vaše službe zagotovo sodi priprava načrtov za zaščito in reševanje. Ti so za večino samo kupi papirja, a v resnici gre za zelo pomembne dokumente …

»Naša služba je pripravljavec občinskih načrtov za zaščito in reševanje za več vrst nesreč. To so nesreče z nevarno snovjo, v cestnem prometu, železniškem prometu, v vodi in ob vodi, v zračnem prometu, na žičnici, v gorah in jamah, poplave, suše, požari na objektih in v naravnem okolju ter na prometnih sredstvih, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, zemeljski plaz, področje neurij in viharjev, epidemija človeških nalezljivih bolezni ter živalskih in rastlinskih bolezni, eksplozije, poškodbe jezu, industrijske nesreče, radiološke nevarnosti, rušilni potresi, vojaški napadi, prekinitve oskrbe z električno energijo in energetskim plinom, prekinitev telefonskih zvez in visok sneg. Za vse te nesreče je treba narediti oceno ogroženosti, kje in kako smo ogroženi, s katerimi službami je tedaj treba stopiti v stik in podobno. Predvideti je treba, kako bo potekalo obveščanje, opozarjanje, alarmiranje, mobilizacija in aktiviranje enot za zaščito in reševanje. Vsak načrt vsebuje sheme delovanja in vodenja aktivnosti za zaščito, reševanje in pomoč, navodila o uporabi in vzpostavljanju telefonskih in drugih zvez ter seveda tudi način evakuacije z ogroženih območij, nastanitev in oskrbo prizadetih občanov.«

Katera območja Kranja so požarno najbolj ogrožena?

»Po statistiki je požarno najbolj ogroženo območje Jošta in Besnice, predvsem zaradi težjega dostopa, ni pa velike ogroženosti zaradi gozdnih požarov. V urbanem delu so požarno ogroženi najvišji objekti v Kranju, to so nebotičnik in stolpnice na Cesti 1. maja. Kar se tiče požarne ogroženosti podjetij, bi izpostavil vse bencinske servise, območje komunalne cone Alpetourja, Potovalne agencije ter podjetja na območju kranjske Save, Exoterm in Iskraemeco. Poseben segment so trgovski centri, na kar opozarjamo z različnimi reševalnimi vajami in vajami evakuacije. Zadnja vaja v novih poslovnih stavbah v Kranju je na primer pokazala veliko nepravilnosti, saj tam ni funkcionirala tehnika, slaba je bila evakuacija, zelo slabo je delovalo prezračevanje, predvsem v garažah. Različne vaje na takih poslopjih pripravljamo prav zato, da ustrezne službe opozorimo na pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, medtem ko direktne pristojnosti za ukrepanje nimamo. Podobne vaje redno izvajamo tudi na vseh javnih objektih, kot so šole in zdravstveni dom.«

Kakšna pa je ogroženost Kranja na drugih območjih?

»Kranj poplavno ni ogrožen, razen dela Bitenj, kjer poplavlja Žabnica, vendar tam življenja in premoženje niso ogrožena. Pri nas je srednja ogroženost zaradi potresa, s plazovi imamo probleme na območju Besnice, Nemilj, Jamnika, tam je treba v sušnih obdobjih dovažati tudi vodo. V Besnici so na primer ogrožene tri hiše nad slapom Šum, kjer se pogreza teren, tako da ravno sedaj izvajamo sondažo terena, zadevo pa bomo verjetno reševali z opornim zidom. Problem je tam nastal zaradi neurejene meteorne kanalizacije, po moji logiki so odmiki hiš od kanjona premajhni. Problem s posipanjem terena obstaja tudi v kanjonu Kokre od Kokrškega Loga do gostilne Arvaj.«

Vse več je hudih neurij. Kako lahko v takih nesrečah pomagate prizadetim občanom?

»Čeprav v zadnjih letih v Kranju nismo doživeli hudih neurij, velik del pozornosti vseeno usmerjamo v ta segment naravnih nesreč. Tako smo kupili več PVC plaht za zasilno pokritje streh, pri čemer so največji problem javni objekti z ravnimi strehami. Gasilce tudi opozarjamo, naj se primerno usposobijo za delo z motornimi žagami, ki sicer ne sodi med njihove glavne naloge, a narava gasilskega dela se je v zadnjem desetletju zelo spremenila. Gašenje namreč predstavlja samo še okoli 40 odstotkov njihovega dela, ostalo je reševanje ponesrečencev iz avtomobilskih razbitin, padalcev, ki obtičijo na drevesih, odstranjevanje osjih gnezd, vlamljanje v avtomobile ali stanovanja na poziv lastnikov, odstranjevanje dreves …«

Zavest o zagotavljanju zaščite in reševanja je v Kranju očitno zelo velika. Zakaj?

»Vsaka pametna oblast mora tako ravnati. Vsak normalno ozaveščen župan se najbrž zaveda, da usposobljene reševalne službe pomenijo višjo kakovost življenja v mestu, dodano vrednost, ki je v vsakdanjem življenju ne čutimo, a je zelo pomembna. V tem kontekstu je treba pohvaliti Prehospitalno enoto nujne medicinske pomoči v Kranju, s katero zelo dobro sodelujemo. Omenil sem že, da so gasilci postali deklice za vse, tudi v drugih enotah delujejo skorajda profesionalci, mnogi so mednarodni inštruktorji. Kakovost je torej v ljudeh, v dobri usposobljenosti in opremljenosti. Stremimo k temu, da bi se ta zgodba nadaljevala.«

Minuli konec tedna je bilo v Kranju 15. državno preverjanje ekip prve pomoči. Kako ste zadovoljni z njegovo izvedbo?

»Za državno preverjanje smo zagotovili praktično, logistično, tehnično in organizacijsko podporo, v izvedbo smo vključili 120 ljudi iz vseh enot. V preventivno preverjanje smo vključili tudi šest osnovnih šol, kar je pomenilo dodatno logistično in organizacijsko delo, saj smo morali poskrbeti za okoli 2.300 otrok. Obenem smo morali zagotavljati celotno logistiko in varnost za primer pravih nesreč. Mislim, da smo zaupane nam naloge dobro izpeljali, kar dokazuje, da smo res dobro usposobljeni in organizirani.«