Odprava zelenega zmaja

Ne vem, ali se spomnite te mladinske nadaljevanke, jaz sem se je, ko sem na parkirišču našega najboljšega soseda skupaj s petimi prijatelji pakiral kolesa na avto, čelade in nahrbtnike ter naša telesa pa v avto.

Grega je bil Bob, moj avto pa Old punca. Ko smo videli, da v avto, registriran za štiri osebe, ne gre šest oseb in šest koles, smo se odpravili z dvema avtoma. Pametno. Smer – naši severni sosedje, natančneje Šmohor na avstrijskem Koroškem. Nikoli nisem bil tam, vmes pa sem celo zvedel, da je to zadnja slovenska vas v Avstriji. Zadnja slovenska vas v Avstriji? Verjetno bi tu moral nekaj besed dati v narekovaje, a sem se spomnil, da je Haider že pokojni, in ne verjamem, da bo zaradi mene in mojih črk vstal ter mi prisolil nekaj zaušnic zaradi neznanja geografije. Odlično, sedi, cvek! Temu priznanju se odpovedujem, ker sem z našimi »nachbari« resnično na vi in nikoli na ti nisem bil, ker nisem niti nikogar nikoli spoznal ali se z njim spoprijateljil in tako zvedel, da je v bistvu Slovenec ali Slovenka, ki ni na prisilnem delu v Avstriji niti tam ne živi prisilno - ampak preprosto tam živi že od nekdaj. In tam je zelo lepo.

Kolesa smo spravili v tek v Šmohorju, po nemško rečeno Hermagor, in se odpravili eno vas nižje, da bi se sestali z sosedo, našo novo prijateljico Jasmino, s katero bi prekolesarili nekaj prekrasnih kilometrov po Ziljski dolini. Avstrijci bi se drugače imenovali, če ne bi imeli skoraj patološko urejenih kolesarskih stez, ki kolesarja peljejo skozi vse najlepše vasi, naselja, mesta na poti. Šmohor je šolsko, upravno, prometno, politično, kulturno in zaposlitveno središče Zilje in je, kot sem se hotel šaliti nekaj vrstic višje, predvsem znano po tem, da je najzahodnejša občina s slovenskim prebivalstvom in leži na robu slovenskega narodnega ozemlja. Zakaj vam to pravim? Sicer je bila naša posadka opremljena tudi s Stanetom, ki tekoče govori nemško; vendar mu ni bilo treba, ker te marsikdo v Šmohorju slovensko ogovori takoj, ko na kolesarskem dresu prebere Gorenjski glas. Ja, res je, nekateri tudi brez mučenja priznajo, da razumejo in govorijo slovensko.

Šest moških in Jasmine je tako kolesarilo z vetrom pod čeladami in ugotavljalo, da je nastajajoči časopis Sosed/Nachbar, ki bo bralcem prišel v roke prihodnje leto, še kako dobra ideja. Tako dobra ideja, ki se bo tako tekoče brala, kot gremo zdaj tekoče čez mejo, ki je niti opazimo ne več ... Včasih sem se pa znojil, ko mi je oče pod bundo zaselotejpal deset kilogramov kave, da sem bil pri petnajstih letih videti kot Arnold Schwarzenegger.