Vojak je danes drugačen

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2009 / 06:00

"Z dolgoletnimi izkušnjami in s kadrom, ki ga vodim, ni težko uspešno izvajati nalog," pravi polkovnik Mihalj Bukovec, ki je novi poveljnik Poveljstva za podporo in poveljnik Vojašnice Kranj.

Kranj - »V kranjsko vojašnico sem prišel že leta 2006 kot namestnik poveljnika Poveljstva za podporo. Z dolgoletnimi izkušnjami in s kadrom, ki ga vodim, ni težko uspešno izvajati nalog, in lahko rečem, da sem Poveljstvo za podporo prevzel v dobri kondiciji,« pravi polkovnik Mihalj Bukovec, ki je od junija poveljnik Poveljstva za podporo, obenem pa tudi poveljnik Vojašnice Kranj, o čemer je povedal: »Kranjska vojašnica je druga največja pri nas. Veliko dam na urejenost vojašnice, na dobre medsebojne odnose med enotami v vojašnici, sodelovanje ter skupne dogodke z lokalnimi skupnostmi in Mestno občino Kranj.«

Mihalj Bukovec se je ob delu izobraževal na Tehniški fakulteti v Mariboru in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poklicno vojaško kariero je začel leta 1986, ko se je po enajstih letih dela v takratni Tovarni vozil in toplotne tehnike v Mariboru pridružil Pokrajinskemu štabu Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine. »Želel sem si spremembe, novih izzivov. Na eni od vaj Teritorialne obrambe so mi ponudili zaposlitev pomočnika za tehnično službo, za kar sem že bil strokovno usposobljen. Moral pa sem izpopolniti znanje s področja poznavanja vojaške organizacije in specifike stroke, predvsem na področju oborožitve ter streliva in minsko eksplozivnih sredstev,« pravi sogovornik, ki se je aktivno vključil tudi v osamosvojitvene priprave kot pomočnik načelnika Pokrajinskega štaba narodne zaščite za vzhodnoštajersko pokrajino.

Po letu 1991 je opravljal dolžnosti na različnih področjih logistike na vseh ravneh v Slovenski vojski, leta 2008 je končal generalštabni program. Vodil je vrsto projektov. »Zame so bila najpomembnejša leta po 1991, ko smo začeli na novo postavljati poveljstva bataljonov, ki so bila odgovorna za usposabljanje vojakov. Kot logistik sem s svojim znanjem in izkušnjami k temu lahko veliko prispeval,« doda polkovnik Mihalj Bukovec, ki je za delo v Slovenski vojski prejel številna odlikovanja in priznanja, med njimi red MSNZ III. stopnje, srebrno medaljo generala Maistra in srebrno medaljo Slovenske vojske. »Moj osnovni moto je graditi tak kolektiv, ki si medsebojno zaupa. S tem pride tudi rezultat. Vojska ne temelji več na disciplini, na katero smo bili nekoč navajeni, ampak predvsem na medsebojnih odnosih, na razumevanju. Vojaki, ki jih danes pridobivamo v sistem, so izobraženi,« zaključi sogovornik in doda, da se kot Štajerec na Gorenjskem dobro počuti. In kako je preživel en delovni dan v minulem tednu, denimo v torek? Odgovarja: »Intenzivno sem se ukvarjal s kadrovsko konsolidacijo v podrejenih enotah Poveljstva za podporo s ciljem doseči konsenz s podrejenimi poveljniki in prerazporejenimi kadri.«