Manjše spremembe zakona o dohodnini

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sreda, 30. september 2009 / 06:00

Vlada je na četrtkovi seji potrdila spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, s katerimi želi odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona.

Ljubljana – Po predlaganem zakonu naj bi iz obdavčitve izvzeli neposredna plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. V letih 2007 in 2008 so bila takšna plačila že izvzeta iz obdavčitve z razlago, da gre za kmetijsko okoljska plačila, vendar pa nikjer v zakonu ni bilo to izrecno določeno.

Vlada tudi predlaga, da bi čezmejnim delovnim migrantom, ki delajo zunaj Slovenije pri tujem delodajalcu, priznali posebno osebno olajšavo v znesku sedem tisoč evrov. Kot je ob tem pojasnil minister za finance dr. Franc Križanič, se je do leta 2005 štelo, da so poravnali davčne obveznosti, če so plačali davek državi, kjer so delali. Po uveljavitvi načela obdavčitve po svetovnem dohodku v letu 2005 morajo v večini primerov plačati še razliko do davčnih obveznosti, odmerjenih po slovenskih predpisih. Za primer navajamo, da je bila lani v Avstriji povprečna plača 38.653 evrov in da so bile tam plače neobdavčene do zneska 10 tisoč evrov, v Sloveniji pa je bila v istem letu povprečna plača 15.768 evrov in splošna olajšava 2.800 evrov.

S spremembami zakona naj bi rešili tudi problem davčnih zavezancev, ki so v obdobju 2006–2008 prejemali dohodke iz zaposlitve pri avstrijskem delodajalcu, a doslej zaradi stališča vlade iz leta 2007 o obdavčitvi njihovega dohodka le v Avstriji, niso prejeli odločb o odmeri dohodnine. Republiška davčna uprava naj bi jim po uveljavitvi predlaganih zakonskih sprememb izdala odločbe, vendar pa jim bo obveznosti odpisala v skladu s pogoji, ki naj bi jih določil spremenjeni zakon o davčnem postopku. Ker koncept obdavčenja po svetovnem dohodku velja od leta 2005, jim bo pod enakimi pogoji odpisala tudi dohodnino od dohodkov za to leto.

Predlagani zakon spreminja tudi pogoje pri uveljavljanju olajšave za vzdrževanega polnoletnega otroka, ki se šola na srednji, višji ali visoki šoli. Če bo otrok imel manj lastnih dohodkov za preživljanje, kot je višina posebne olajšave za druge vzdrževane družinske člane (ta letos znaša 2.251,46 evra), se bo štel za vzdrževanega družinskega člana, v primeru preseganja tega zneska pa za samostojnega zavezanca, ki bo lahko uveljavljal tudi splošno olajšavo. Med lastne dohodke za preživljanje se ne štejejo družinska pokojnina, dohodki od študentskega dela, štipendije in dohodki, oproščeni plačila dohodnine (otroški dodatki, preživnine …). Zakon rešuje tudi problem, ko starši niso mogli uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske člane, če so njihovi polnoletni dijaki ali študentje imeli priložnostni dohodek iz pogodbenega dela oz. dela, ki ni bilo opravljeno preko študentskega servisa.

Z zakonom naj bi uredili obdavčitev poslancev Evropskega parlamenta. Dohodke, ki jih bodo prejemali kot poslanci, bodo napovedali v Sloveniji in plačali razliko v dohodnini, če bo davek od teh dohodkov, odmerjen na ravni Evropske unije, nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji.

V praksi se je tudi pokazalo, da sedanji zakon o dohodnini omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti samo ob odsvojitvi kapitala na podlagi darilne pogodbe, ne zajema pa situacij, ki se pojavljajo v praksi, ko zavezanec odsvoji kapital neodplačno z izročilno pogodbo zakoncu ali otroku. Predlagane spremembe zakona vključujejo tudi takšne primere.