Podjetništvo je brez podpore

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 30. september 2009 / 06:00

Izkušnje direktorice Rodexa kažejo, da podpore podjetništvu pri nas ni. Najhuje je s poslovnimi prostori, oziroma površinami zanje.

Kranj – Tokrat predstavljamo še drugega novinca med letošnjimi nominiranci za naslov gorenjska gazela 2009, ki ga bodo v četrtek podelili v Kranjski Gori. Direktorica Rodexa, d. o. o., Danica Žitnik nam je razkrila trnovo pot razvoja te družbe.

Kako ste začeli?

»Naša dejavnost se je začela kot obrt pred 25 leti v Železnikih. Takrat smo se namreč vrnili iz tujine in vprašanje je bilo, kako preživeti. Mož je sicer dobil službo v Domelu, sama, po izobrazbi sem ekonomistka, pa nisem mogla najti primerne službe. Začela sem z navijanjem komponent, relejev, transformatorjev in podobnega. Poznalo se je, da sem navajena nemške natančnosti, hitrosti, prilagodljivosti ter zanesljivosti in to se je obrestovalo pri iskanju kupcev. Leta 1992 sem ustanovila podjetje Rodex, d. o. o. Ker v Železnikih nisem našla prostora, smo se preselili na tri lokacije v Škofji Loki. Zaposlila sem nekaj ljudi, ki so me razbremenili, mi olajšali delo in omogočili, da se posvetim trgu. Izkazalo se je, da v Sloveniji ni pravih možnosti, zato sem se preusmerila v tujino. Opustila sem poslovanje kot s. p. in se posvečala samo razvoju d. o. o.«

Vam je uspelo dobiti kaj finančne pomoči za razvoj?

»Možnosti za finančno pomoč so bile, kljub deklarirani podpori podjetništvu, pri nas katastrofalne. Zaupale mi niso niti banke. Naročila sem bila prisiljena iskati v tujini, kjer sem si s trdim delom ustvarila ugled in pridobila zaupanje. Velik problem so bili ves čas prostori, pri čemer sem v obrtni coni v Škofji Loki na Trati imela kupljeno parcelo, vendar se 18 let tam ni nič premaknilo. V zadnjih letih se je odprla možnost nove industrijske cone na Trati, vendar sem tudi tukaj naletela na gluha ušesa. Škofjeloški župan zame ni bil na noben način dostopen, odgovorne osebe za to mi niso smele ali želele dati odgovora. Prisiljena sem bila poiskati nove, sicer drage najemne poslovne prostore v Kranju.«

Kako ste razvijali dejavnost?

»Predvsem sem zelo pozorno iskala in vlagala v sposoben, primeren kader, izobraževanje in privajanje na nove tehnologije. Trg je pokazal, da samo z elektrotehničnimi komponentami ne bomo več konkurenčni, da se je treba preusmeriti v elektroniko. Leta 2004 sem prestrukturirala podjetje in s tem povečala promet za 3,7-krat. Nato smo ga vsako leto do sedaj povečevali, tako da je skupno v petih letih promet povečan za 6,68-krat. Z lastnimi sredstvi smo kupili novo tehnološko sodobno opremo in število zaposlenih povečali s 26 na 57, pri čemer je posebej pomembno tudi to, da imamo sedaj tudi več strokovno izobraženega kadra: inženirje, razvojnike, konstrukterje. Postali smo sistemski dobavitelj. V tujino prodamo kar 98 odstotkov proizvodnje.«

Komu dobavljate?

»Ugotovili smo, da je avtomobilski industriji kruh zelo težak, z malo zaslužka. Iskali smo tržno nišo, kjer bi bil zaslužek boljši. Po več letih smo se usmerili v izdelavo plačilnih sistemov, sprva samo magnetov in senzorjev, sedaj pa izdelujemo že sisteme v celoti. V sodelovanju s kupcem smo razvili tri tovrstne projekte, ki so danes vrhunski, prvi v svetovnem merilu. Pri ameriškem internacionalnem podjetju Crane, ki je največji proizvajalec plačilnih sistemov, smo postali prav zaradi kvalitete prvi dobavitelj v Nemčiji in na dvanajstem mestu v ZDA. Postali smo prepoznavni v svetu, posebej cenijo našo izredno dobro organizacijo, hitro odzivnost ter prilagodljivost. Za nas se zanima tudi drugo ameriško podjetje in prvi dogovori o sodelovanju so že v teku.«

Kandidatura za naslov gazele pomeni hitro rast. Kakšna je vaša rast v poslovnem smislu?

»Poudarim naj, da vsa leta dobiček kot lastnica v celoti namenjam v nadaljnji razvoj. V letošnjem letu krize imamo to srečo, da prav v naši niši povpraševanje ni upadlo, s čimer pokrivamo izpad pri naročilih za avtomobilsko industrijo. Zlasti na področju orodjarstva se sistematično pripravljamo na nove projekte za to panogo, v kateri se napovedujejo prvi znaki okrevanja.«

Načrtujete še nadaljnjo širitev?

»Da. Načrtujemo nov obrat v orodjarstvu in plastiki in prvič mi je uspelo dobiti tudi štirideset odstotkov vrednosti projekta kot državno podporo iz evropskih sredstev. Problem so zopet prostori. Na občini sem poizvedovala za primerne površine, vendar kljub obljubi o informacijah v enem tednu odgovora nisem dobila. Pri tem mora biti jasno, da površine po dvesto evrov za kvadratni meter ne pridejo v poštev, to je mogoče za trgovske centre, ki le preprodajajo. Moji kupci v tujini, vajeni, da jim okolje za razvoj proizvodnih dejavnosti ponudi prostor po štirideset evrov, naših razmer preprosto ne morejo razumeti in nam stalno očitajo, da nam država ne daje primerne podjetniške podpore. Za zdaj načrtujemo z omejenimi prostorskimi možnostmi odpreti obrat, v katerem naj bi zaposlili do trideset ljudi, če pa bi imeli primerne prostorske rešitve, bi bila možnost zaposliti tudi nekaj sto ljudi.«

Sodelujete tudi kaj z domačimi podjetji?

»Le toliko, kolikor so naši dobavitelji, sicer pa imam slabe izkušnje. Doživela sem poskuse goljufij, neplačevanja in podobno. Žal imamo pri nas še balkansko poslovno prakso, balkanski gospodarski sistem, ki je še v mnogočem neprimerljiv z evropskim.«

Kaj vam pomeni nominacija za naslov gazela 2009?

»Priznanje, da smo kljub vsemu nekaj dosegli. Morda bo to komu odprlo oči in pripomoglo k spoznanju, da se nam splača prisluhniti, nam odpreti vrata za boljše možnosti. Podjetništvo bi si v Sloveniji zaslužilo boljše delovne razmere in spodbude za razvoj, manj ovir ali celo polen pod noge. Tega sem sama doživela veliko.«