Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem, da me je naš župnik prek moje sosede kritiziral, češ zakaj da hodim v času šmarnic sedet v cerkvi spredaj, ko je vendar tam rezervirano za prvoobhajance. Naj mi ona pove, da naj ne hodim sedet tja. Spredaj pa sem sedela samo trikrat, pa še takrat je bilo vse prazno. (Tudi to se mi je sanjalo, ker nikoli v cerkvi ne sedim spredaj.) Ta kritika me je zelo prizadela, ker sva sicer prijatelja in se dostikrat pogovarjava in bi mi lahko to povedal osebno in ne prek sosede.« Simona

Draga Simona,

kako se v sanjah počutimo, je zelo pomemben namig naše podzavesti, ki ga ne smemo prezreti. Občutki ponavadi povedo nekaj o našem odzivanju na vsakdanja življenjska stanja, zato je pomembno, da se jih natančno spomnimo. Splošno prepričanje je, da razne užaljenosti ali čustvene prizadetosti, ki se med sanjskim dogajanjem vtisnejo v spomin, kažejo na manjvrednostne komplekse, zavrtost, preobčutljivost in celo prikrito agresijo. Ta čustva so globoko zakoreninjena v podzavesti in jih v realnem življenju nikoli ne bi priznali, kaj šele izrazili. Zakaj? Mogoče zato, ker so ljudje, ki nas obdajajo, vajeni, da smo vedno prijazni, nasmejani in kar se da ustrežljivi, da nikoli ne rečemo ničesar, kar ne bi bilo v skladu s pravili lepega vedenja, četudi bližnji hodijo po nas, naši občutki pa so zanje pomembni kot lanski sneg. Saj smo vajeni in takšno je pač življenje, tako so nas učile babice in prav tako nam je govoril domači župnik: »… nastavi še drugo lice …«, pa boš dober človek. Žal se ta vrstica v Svetem pismu večinoma interpretira napačno. Ni v naše dobro, če vse zgolj sprejemamo in ne znamo reči NE, ko bi to nujno morali. Takšna drža je sicer na zunaj brezhibna in ljudje imajo o nas le najboljše mnenje - v nas pa se vztrajno nabirata gnev in negativnost, ki nas zastrupljata in delata bolne. Cerkev predstavlja center tvojega sveta in simbolizira vse, kar ti je sveto in pomembno. Trikrat si sedela v njej spredaj, kar poudarja, da si sicer velik idealist in da občuduješ pojme, kot so svoboda, pogum in entuziazem - pa vendar, kot da so ti pojmi zgolj abstrakcija, katerih vsebine se bojiš doživeti. Potlačene potrebe pa lahko postanejo nevarne, saj jih ni mogoče na dolgi rok obvladati ali odrivati. Iz tvojega sanjskega dogajanja je težje sklepati, na katero življenjsko področje se povedano navezuje. Župnik, ki je glavni akter, ima namreč večplasten pomen. Po svoje se dotika cerkveno-tradicionalnih oblik tvojega religioznega življenja. Mogoče hrepeniš po novih religioznih spoznanjih, ki niso direktno povezana s tradicijo oz. Cerkvijo in se zaradi tega počutiš krivo? Možno tudi, da je prevzel vlogo animusa in njegovih moških potez, ki bi jih morala bolj razvijati in ponotranjiti (npr. borbenost). V sanjah žensk pa pogosto opozarja tudi na partnerske težave, saj nastopa kot nekakšna idealizirana podoba moškega, ki ceni našo osebnost in občutke in ne ravna z nami zgolj kot z objektom poželenja. Kakorkoli - to razmišljanje ti naj služi kot smernica. Ne boj se priznati svojih pravih občutkov, kajti le, kar priznamo, lahko ozdravimo in spremenimo.