Izhod iz krize bo težji od krize

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 28. september 2009 / 06:00

Ključni problem državnega proračuna bo, kako zmanjšati obseg javnega financiranja, je prepričan finančni minister.

Ljubljana – V sredo je bil na 13. redni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) gost slovenski minister za finance Franc Križanič, ki je predstavil odprta vprašanja javne in proračunske porabe ter pregled dosedanjih ukrepov vlade za stabilizacijo finančnega poslovanja. V svojem skoraj enournem nastopu je natančno prikazal vzroke in posledice krize, ukrepe ekonomske politike in stanje, kot ga ocenjujejo do konca letošnjega leta, ter opozoril na ukrepe, ki bodo potrebni za izhod iz krize v prihodnjih dveh letih. Tako je država za zagotavljanje likvidnosti v bančni sektor plasirala prek tri milijarde evrov ter izdala za prek 2,2 milijarde poroštev, jamstveno shemo za kreditiranje podjetij v višini 1,2 milijarde evrov ter za fizične osebe tristo milijonov evrov. Za uresničevanje lizbonskih ciljev je bilo danih 61, za subvencije v gospodarstvu 255 in za trga dela (za skrajšani delovnik in čakanje na delo) 255 milijonov evrov. Konec letošnjega leta bo skupen javnofinančni primanjkljaj prek pet odstotkov BDP.

Kljub nekaterim napovedim o skorajšnjem končanju krize (ob tem je omenil, da bo UMAR še ta teden popravil svojo oceno gospodarskih gibanj za letošnje leto navzdol: od sedanjega štiriodstotnega padca BDP proti sedmim odstotkom) je minister Križanič prepričan, da bo izhod iz krize celo težji kot kriza sama; država bo morala najti odgovore na to, kako zmanjšati odhodke ter izvesti resne strukturne spremembe. Zlasti še, ker je bilo po njegovem prepričanju s spremembami davčnega sistema doseženo razbremenjevanje gospodarstva in gospodinjstev, na odhodkovni strani proračuna pa ni bilo storjenega nič. Rešitev vidi v doslednem spoštovanju fiskalnega pravila – določene zgornje meje možnih izdatkov, pri čemer plače javnih uslužbencev in plačila državljanom (tudi pokojnine), ki predstavljajo skoraj dve tretjini proračuna, ne morejo ostati neprizadeti. Tako naj bi javnofinančni dolg do leta 2013 po ocenah zadržali na dobrih 41 odstotkih (brez ukrepov bi dosegel skoraj 54 odstotkov), primanjkljaj pa zmanjšali na okoli 3,4 odstotka (brez ukrepov bi znašal 7,4 odstotka) BDP.

Ker je bil minister s časom zelo omejen, na tokratni seji niso predstavili zahtev GZS, s katerimi je sicer ob pogostih stikih s to zbornico dobro seznanjen. V krajši razpravi je bilo opozorjeno na katastrofalno nelikvidnost v gradbeništvu in popoln zastoj v pohištveni industriji, nujnost ukrepov in vlaganj za povečanje konkurenčnosti, direktor GZS Samo Hribar Milič pa je točko na hitro zaključil z zagotovilom, da ima minister polno podporo vsega gospodarstva pri zniževanju plač v javnih službah.