Gobarjenje je tudi strast

"Gobarjenje je tudi strast, ljudje zaradi gob jemljejo dopust, nekatere pri tem nekoliko odvračajo le klopi," pravi Bojan Arzenšek, predsednik Gobarskega društva Kranj in dober poznavalec gob.

V teh dneh je videti ob gozdovih veliko avtomobilov. Se je gobarska sezona vendarle začela?

»Letošnja gobarska sezona se je za t. i. jurčkarje, to je za tiste, ki nabirajo samo ali predvsem jurčke, začela prejšnji teden, za boljše poznavalce, ki nabiramo gobe predvsem za proučevanje in raziskovanje, traja vse leto. Pozimi gledamo predvsem za lesnimi vrstami, ob vsaki otoplitvi se pojavi tudi kakšna zanimiva enodnevna goba. Prva bolj izdatna goba je marčna polževka, ki raste marca, a smo jo dobili že tudi za svete tri kralje, to je 6. januarja, ko je bilo toplo kot spomladi. April in maj je čas smrčkov, konec maja, junija imamo že gobane, ki jim laiki pravijo »tapozabljeni« jurčki od jeseni. Od junija naprej je vse odvisno od vremena, v bolj toplem, deževnem vremenu z nevihtami dobro rastejo lisičke. Glavni čas za gobarjenje je od 15. avgusta do 15. oktobra, odvisno od tega, kdaj se začne deževno vreme. Letos se je sezona začela nekoliko kasneje, okrog 10. septembra, rast je pestra, na razstavi v Šenčurju prejšnji teden smo imeli blizu dvesto petdeset različnih vrst gob, podobno je bilo tudi ta konec tedna na razstavi v Mercatorju.«

Večina gobarjev verjetno nabira le jurčke …

»Večina nabira jurčke, poleg njih pa še lisičke, marele, golobice, šampinjone oz. cigančke, kostanjevke …«

Koliko vrst gob po vašem mnenju pozna oz. nabira povprečen gobar?

»Povprečen Slovenec pozna vsaj pet vrst gob, povprečen gobar jih nabira manj kot deset vrst.«

Je res, da t. i. jurčkarji povzročajo precej škode v gozdu?

»Takšnih gobarjev, ki nabirajo samo jurčke, vse druge vrst gob pa zbrcajo, je k sreči pri nas vse manj. Nekaj škode nastaja pri množičnem nabiranju jurčkov, predvsem premladih primerkov, ki še ne oddajajo trosov. Gobarji pa so tudi trosilci trosov, še posebej, če gobe nabirajo v zračne košare. Ko hodijo po gozdu ali travniku, nevede iz košare sproščajo trose in jih tako razširjajo tudi na druga območja.«

Koliko gobarji spoštujejo uredbo o samoniklih glivah in gobarski bonton?

»Gobarji zdaj bistveno manj uničujejo nepoznane gobe, kot so jih v preteklosti. Po uredbi lahko naberejo le dva kilograma gob, vendar pa tedaj, ko gobe dobro rastejo, hitro presežejo to mejo. Vsakemu je jurčka, ki ga je našel, težko pustiti v gozdu. Gobarjenje je tudi strast, ljudje zaradi tega jemljejo dopust ali hodijo prej iz službe, nekatere pri tem nekoliko odvračajo le klopi.«

Kje na Gorenjskem najbolj rastejo gobe?

»Gobe rastejo po vsej Gorenjski, najbolj znani območji sta Pokljuka in Jelovica, nekoliko slabše rastejo na prodnatih terenih, kjer pa jih ob izpolnitvi vseh rastnih pogojev lahko najdeš tudi osemdeset na štirih kvadratnih metrih. Jurčke je možno najti vse do 1500 metrov nadmorske višine.«

Ali na rast gob vpliva tudi luna?

»Vsekakor! Običajno bolj poženejo po polni luni, letos so pognale malo pred mlajem, vendar se mi zdi, da je bil tokrat vremenski vpliv prevladujoč.«

Ali je kaj resnice na tem, da goba ne raste več, ko jo enkrat vidiš?

»To je res v tretjini primerov. Če hodimo preblizu jurčka, pomendramo nevidne niti v zemlji, s tem pa prekinemo dotok hrane. Goba tudi preneha rasti, če se hitro in močno spremenijo rastne razmere.«

Gospodarjenje v gozdu se je spremenilo: steljarjenja ni več, obronki gozdov se zaraščajo … Ali morda zaradi tega izginjajo tudi določene vrste gob?

»Spremembe pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in gozdovi vsekakor vplivajo na vrstno pestrost, nekatere gobe so zaradi tega vse bolj ogrožene, za zdaj pa še ni dokazano, da bi v Sloveniji oz. na Gorenjskem zaradi tega katera vrsta že izumrla. Zaraščanje travnikov vpliva tudi na travniške gobe, za karželj ugotavljamo, da se je prav zaradi tega že deloma preselil v gozd.«

Nekatere vrste gob, na primer šampinjone je možno gojiti, jurčkov pa ne. Zakaj ne?

»Jurčke in še nekatere druge vrste gob, ki rastejo v sožitju z drugimi živimi bitji, bi se načeloma tudi dalo gojiti, vendar bi bil nakup micelija predrag, prav tako tudi gobe, ki bi zrasle iz micelija.«

Vse vrste gob niso užitne. Ali je res, da so se zastrupitve z gobami pojavile tedaj, ko so jih ljudje začeli nabirati s knjigo v roki?

»V mikološki zvezi se podobno kot prej v gobarski zvezi zavzemamo za poučevanje ljudi in organiziranje razstav gob, na katerih opozarjamo obiskovalce tudi na nevarnost strupenih gob. Nekateri morda še vedno nabirajo gobe s knjigo v roki, vendar ne za uživanje v prehrani, ampak bolj za seznanjanje. Pri nabiranju je treba biti zelo previden, tudi zato, ker goba zaradi vremenskih vplivov lahko precej spremeni zunanji videz.«

Je res, da vsaka, tudi najbolj užitna goba lahko postane strupena oz. težavna za prebavo, če je nabrana prestara, ni pravilno shranjena …?

»Z gobami je enako kot z vso ostalo prehrano. Ker so pravo gojišče za bakterije in plesni, se lahko pokvarijo. Nekatere vrste so zelo občutljive in je možno, da se pokvarijo, še preden jih gobarji prinesejo domov. V vrečki se pokvarijo še hitreje kot v košari.«

Se lahko z gobami zastrupi divjad, krave na paši?

»Tega še nisem slišal, vem pa, da jurčke zelo radi jedo jeleni, srne, miši, polhi …«

Ali drži trditev, da so vse gobe, ki jih objedajo polži, tudi užitne?

»To je »lari fari«. Ko nabiramo gobe za predstavitev na razstavi, običajno vzamemo tisto zeleno mušnico, ki je objedena od polža. S tem obiskovalcem razstave takoj razbijemo napačno predstavo, da polži ne jedo le užitnih gob, ampak tudi strupene mušnice.«

Je jurček »kralj gob«?

»Vsekakor! Jurčkov je največ, tudi največ gobarjev jih nabira.«

Je jurček »kralj« tudi v loncu, torej v kulinaričnem smislu?

»Ne! Nekatere gobe so kulinarično boljše od jurčka. Jurčka bi uvrstil nekako med prvih dvajset.«