Ne le diploma, pomembno je znanje

Pogovor z dekanjo Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice doc. dr. Brigito Skelo Savič

Na Visoki šoli na zdravstveno nego Jesenice, ki vstopa v tretje leto delovanja, z novim študijskim letom začenjajo z magistrskim študijem zdravstvene nege. Zakaj bo študij namesto na Jesenicah potekal v Ljubljani, smo med drugim vprašali dekanjo doc. dr. Brigito Skela Savič. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo z vse večjo konkurenco na področju visokih šol za zdravstveno nego – letos so bile namreč akreditirane kar tri nove visoke šole s tega področja. In še – kakšne prednosti bodo imeli diplomanti jeseniške visoke šole pred diplomanti drugih šol …

Začenja se novo študijsko leto, koliko študentov tretje generacije boste vpisali na prvi stopnji?

»Na prvi stopnji bomo vpisali sedemdeset rednih in sedemdeset izrednih študentov. Redni študij bomo imeli ob drugem vpisu predvidoma zaseden, medtem ko se pri izrednem študiju srečujemo z novo nastalo situacijo, saj vsa mesta še niso zasedena in bo potreben še tretji vpis v začetku oktobra.«

Ta novo nastala situacije je verjetno večja konkurenca – odprtje kar treh novih visokih šol za zdravstveno nego?

»V letu 2009 so bile v Sloveniji akreditirane še tri nove šole, ki izvajajo program prve stopnje Zdravstvena nega, to so šole v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Nobena od šol še ni pridobila koncesije za redni študij, vpisujejo pa izredni študij, kar pomeni v Sloveniji dvesto novih mest za izredni študij. Posledica tega je slabši vpis na izredni študij na vseh obstoječih šolah (Ljubljana, Maribor, Izola, Jesenice, Novo mesto). Nastala situacija zahteva od nas še večjo inovativnost in odgovornost.«

Koliko študentov vseh generacij skupaj boste torej v novem študijskem letu imeli na šoli?

»Točnega števila vam še ne moremo povedati, saj so ta teden potekali zadnji izpitni roki. Načrtujemo, da bo v prvem letniku sedemdeset novih študentov, tem se bodo pridružili ponavljavci prvega letnika, ki niso uspeli opraviti pogojnih izpitov za drugi letnik, v drugem letniku pričakujemo med 35 in štirideset študentov, v tretjem pa med dvajset in 25 študentov. Točni podatki bodo znani 1. oktobra. Podobna situacija je pri izrednih študentih. Okvirna številka za študijsko leto 2009/2010 je tako tristo študentov na rednem in izrednem študiju prve stopnje Zdravstvena nega.«

Velika novost letos je program druge stopnje, to je magistrski študij. Kakšno je zanimanje za ta študij?

»Zanimanje za ta študij je dobro, imamo štirideset prijav, konec septembra bo razpisan še drugi rok. Zaenkrat vpisujemo izredni študij druge stopnje, veliko energije pa vlagamo v pridobitev koncesije za redni študij na drugi stopnji. Zakon o visokem šolstvu namreč samostojnim visokošolskim zavodom avtomatsko ne pripisuje koncesije za študij druge stopnje, kot je to pri šolah v okviru univerz. Potekajo številni dogovori in argumentacije, da pridobimo koncesijo za študijsko leto 2010/2011.«

Lahko na kratko opišete program druge stopnje?

»Program ima 120 ECTS kreditnih točk in je nadgradnja programa prve stopnje, kjer se magistranti izpopolnijo v temeljnih vsebinah zdravstvene nege ter pridobijo znanja in sposobnosti za znanstveno raziskovalno delo. Na osnovi izbranih izbirnih predmetov pridobijo specialna znanja, ki so potrebna za njihovo delo v kliničnem okolju. Program poteka štiri semestre, študent opravi obveznosti pri šestih obveznih in štirih izbirnih predmetih ter izdela in zagovarja magistrsko nalogo. S tem si pridobi naziv magister oziroma magistrica zdravstvene nege. Spodobnosti magistrantov, ki jih delodajalci lahko pričakujejo, se bodo kazale v razviti odgovornosti za sistematično spremljanje kliničnega dela, v postavljanju raziskovalnih vprašanj v dnevni klinični praksi, vodenju aplikativnih raziskav, sposobnostih vodenja in sodelovanja v spremljanju in izboljševanju kakovosti dela, zavzemanju za spremembe in izboljšave, usposobljenosti za mentorstvo študentom, imeli bodo pogoje za visokošolske učiteljice, usposobljeni bodo za pisanje strokovnih in znanstvenih člankov …«

Predavali bodo tuji predavatelji, zakaj »uvoz« učiteljev?

»Program smo pripravili v sodelovanju s tremi tujimi univerzami (Univerza Aberdeen, Univerza West of Scotland, Univerza Swansea) in domačimi strokovnjaki. Sodelovanje tujcev je nujno, saj Slovenija na področju izobraževanja na drugi in tretji stopnji zdravstvene nege nima tradicije in sodi v kategorijo nerazvitih držav na področju znanstvenega pristopa k zdravstveni negi. Zato je 'uvoz' učiteljev nujen.«

Izvajanje programa druge stopnje pa ne bo potekalo na Jesenicah, ampak v Ljubljani. Zakaj?

»Naša visoka šola je junija letos ustanovila Študijsko središče Ljubljana, ki se nahaja na Letališki cesti 16. Radi rečemo, da Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice pokriva Gorenjsko, vendar nam po zbranih podatkih velik delež študentov, ki živijo v Kranju, »odhaja« na šolanje v Ljubljano, ker je Ljubljana bližje. S tega vidika, pa tudi z vidika ustvarjanja konkurenčnosti, smo se odločili, da za potrebe študija na drugi stopnji ustanovimo še študijsko središče v Ljubljani, saj je v ljubljanski regiji zaposlenih štirideset odstotkov vseh diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji. Prvo leto bomo študij izvajali samo v Ljubljani, saj gre za izjemno zahteven strokovni in logistični projekt, ki je povezan tudi s pogoji za nastanitev tujcev, ki bodo izvajali program. V študijskem letu 2010/2011 pa načrtujemo izvedbo rednega študija na Jesenicah.«

Pa sploh imate prostorske možnosti za to na Jesenicah?

»Za izvedbo rednega študija druge stopnje jih imamo, ker bomo študij izvajali dopoldne, ko so študenti prve stopnje na klinični praksi. Za izvedbo izrednega študija pa imamo na Jesenicah slabše pogoje, saj izredni študij prve in druge stopnje poteka popoldne in imamo premalo prostorov. Že za izvedbo vseh treh letnikov študija prve stopnje imamo prostorsko stisko (kljub slabši prehodnosti v višje letnike), zato smo ustanovitelja zaprosili za uporabo predavalnice v Zdravstvenem domu Jesenice, ki smo jo uporabljali prvo leto. Vpis na izredni študij na lokaciji na Jesenicah je povezan tudi s številom vpisanih kandidatov, vsekakor bom stremeli k temu, da izvedemo redni in izredni študij tudi na Jesenicah, za kar bomo skupaj z ustanoviteljem iskali ustrezne rešitve.«

Prve diplomante programa prve stopnje pričakujete naslednje leto. Kako ocenjujete dosedanje delo visoke šole in uspešnost študentov?

»Res je, prve diplomante pričakujemo v letu 2010. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je dosegla skokovit razvoj od leta 2007 do danes. Smo prepoznana šola, ki vnaša sodobne pedagoške pristope, naša odlika so sistematičnost, zahtevamo znanje in kompetentnost študentov. Močno se zavedamo, da se bo visokošolski prostor zelo zapolnil z diplomanti tega programa, poleg tega pa se srečujemo z nedorečenimi pristopi na področju izvajanja programa, predvsem klinične prakse. Jasno nam je tudi, da za vse šole ne bo prostora v kliničnem okolju. Zato gradimo na izobraževanju mentorjev, študenti štirideset odstotkov klinične prakse izvajajo v terciarnih okoljih, s čemer pridobivajo kompetence v skladu z direktivo Evropske unije. V oktobru izdajamo prvi učbenik iz zdravstvene nege, izdelali smo Zbir intervencij za klinično usposabljanje, projekt je podprlo Ministrstvo za zdravje. Smo inovativni, z našimi izobraževalnimi dogodki posegamo v razvoj področja na splošno, povezujemo študente s študentsko konferenco, smo uspešni na razpisih za razvojne in raziskovalne projekte, v oktobru prvi študenti odhajajo na trimesečno mednarodno izmenjavo na Norveško ...«

Omenili ste, da bo v novem študijskem letu v tretji letnik napredovalo le dvajset do 25 študentov. Zakaj slabše napredovanje v višji letnik?

»Seveda brez problemov ne gre, soočamo se s problemom slabše prehodnosti študentov v višji letnik in z nizkim obiskom predavanj, kar je problem tudi ostalih šol. Študenti v šolanju ne iščejo znanja, ampak se velikokrat obnašajo kot zbiralci ECTS kreditnih točk. Problemi neudeležbe na predavanjih so povezani s slabo teoretično pripravo na klinično usposabljanje, kar vpliva na opravljanje obveznosti v kliničnem okolju. Našim študentom želimo približati dejstvo, da se bo v prihodnosti prostor zaposlovanja v zdravstvu zasitil tudi za to poklicno skupino in da bo za delodajalce izjemno pomembna predvsem usposobljenost diplomantov. Naša visoka šola gradi na tem, da bodo diplomanti naše šole prepoznani in želeni v kliničnih okoljih. Ocenjujemo, da je to najboljša popotnica, ki jo mlad človek lahko pridobi s pridobljeno diplomo. Verjamemo v naše študente in jim pomagamo na njihovi poti doseganja znanja in poklicnih kompetenc, istočasno pa jih spodbujamo, da tudi oni sprejemajo odgovornosti za svoj študij in karierni razvoj.«