Vse se povrne

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: Nasveti / torek, 22. september 2009 / 06:00

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Na svoji poti, ki jo je prehodila do ozdravitve, Simona Šket izpostavlja naslednje pomembne dejavnike: fitnes, potenje telesa v savni, plavanje, kolesarjenje, hoja v hribe in vse drugo, kar razstruplja telo; družinsko srečo; življenje v idilični in mirni vasici, obdani s hribi; občutenje sreče; zdravo, brezmesno in če je le mogoče biološko pridelano hrano.

V svoji knjigi z naslovom Preventiva pred rakom in rehabilitacija onkološkega bolnika Simona med drugim piše: »Vsak človek ima pravico živeti življenje. Živeti, pa ne pomeni, samo hoditi po Zemlji in hoditi na delo, da bi si zaslužili denar. Denarja imamo lahko na pretek, a vendar ne moremo reči, da znamo živeti življenje. Iz dneva v dan pozabljamo nase, čas pa kar beži. Ko se ozremo nazaj, se pa težko spomnimo, kaj lepega nam je v spominu sploh ostalo. Odprite oči in poglejte, kako sije sonce, kako teče reka, kako raste grmovje. Poiščite smisel svojega početja. Sama se zavedam, da lahko s svojim delom marsikomu pomagam, sama sebe pa s svojim delom dopolnjujem.

Ne gre le za denar. Nenazadnje ga v mojem poslu sploh ni veliko. Poiščite duševno bogastvo, ki je največkrat večje od plačila. Toliko ljudi je, ki se borijo za življenje, ki jih je strah neuspeha, ki razmišljajo o minljivosti življenja, ki se ne morejo ločiti od svojih dragih, ljubljenih. V mislih si delajo celo načrte, kako bodo ozdraveli in na kakšen način bodo izboljšali svoj vsakdan. To je že ena od poti k ozdravitvi. Tudi sama sem si risala načrte v »oblakih« in uspelo mi je. Začrtana pot še vedno ni najboljša, je pa izključno moja in samo jaz vem, da je lepa in da pelje proti zastavljenemu cilju.

Samo v trenutku smrti oziroma na pragu preživetja spoznamo, da sploh nismo živeli. Življenje je kratko malo prešlo in nenadoma smo prišli na konec in k novemu začetku. Ko je bil čas za življenje, smo počeli toliko neumnosti, namesto da bi živeli.

V življenju imamo veliko poti in najboljša je tista neznana. Ta je lahko tvegana. Na tak način se bomo znebili strahu, prišel bo pogum. Samo začeti je treba. Vedno izberimo neznano in pojdimo z glavo naprej proti zastavljenemu cilju. Celo trpeti je vredno, saj se vedno vse povrne. Iz trpljenja se vedno veliko naučiš in odrasteš in postaneš zrelejši. Le v tem primeru postaneš gotov, ne le prepričan, saj si resnico doživel. Zato si tudi upaš v vodo, ki je ni na tem zemljevidu in v katero drugi še niso stopili. Vsak ima možnost plavati v svojem oceanu, saj nista enaka niti dva človeka. Ustvarite si svoj umetni ocean.

V današnjem razvitem svetu živimo pod vplivom napačnih vzorcev sistema. Ko nam nekako uspe opraviti eno delo, že hitimo k drugemu. Vse to v našem umu povzroča veliko napetost, da več ne moremo biti nikjer sproščeni in umirjeni. Nenehno smo zaskrbljeni, v gibanju, ker ne vemo, kdaj bo konec. Bolezen je tista, ki nas hoče malo zaustaviti. /…/« (Se nadaljuje.)