Spanje šolarjev

Šolarji potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan (odraslim večinoma zadošča od sedem do osem ur). Otroci, stari od šest do deset let naj bi spali okrog deset ur. Otroci, stari od devet do dvanajst let, in mladostniki naj bi spali okoli devet ur.

Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter pri učenju, še posebej pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zaradi njega lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavir. Spanje možganom omogoča, da znova obdelajo že naučene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo. Določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež čez dan. Utrujenost se pojavi, ker možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij, preden dobijo možnost za nov sprejem. S spanjem se sprejete informacije obnovijo in utrdijo.

Spanje dobro vpliva na naše počutje, spomin in koncentracijo. Med spanjem se organizira naš spomin, utrdi se naučeno in izboljša se koncentracija. Ustrezno spanje vpliva tudi na naše razpoloženje. Pomanjkanje spanja se kaže v razdražljivosti; vpliva na čustva, socialne interakcije in na možnost odločanja. Vpliv pomanjkanja spanja na vozniške sposobnosti se na primer kaže podobno kot pri ljudeh, ki vozijo pod vplivom alkohola.

Spanje vpliva tudi na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj. Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja. Spanje je tudi čas, ko se obnavlja živčni sistem in ko prek nevronov potekajo tako impulzi na zavedni (gibanje telesa) kot nezavedni ravni (dihanje, prebava).

Hormoni, substance, ki regulirajo določene funkcije telesa, se izločajo v času spanja ali malo pred njim. Najbolj je znano izločanje hormona rasti med spanjem, ki je nujen za rast otrok, je pa tudi ključen pri obnavljanju mišic.

V zadnjem času strokovnjaki povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti. Manj spanca, predvsem zaradi kasnega odhoda v posteljo, omogoča uživanje dodatnega večernega obroka hrane, ki pa ga telo ne porabi. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje več težav s spanjem.

Pomanjkanje spanja torej pomembno vpliva na spoznavne funkcije, čustveno in telesno zdravje. Motnje spanja so povezane tudi z zmanjšano telesno odpornostjo, povišanim krvnim tlakom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci ter, kot že rečeno, z debelostjo.

Marsikomu se zdi, da je spanje potrata časa, ki pa ga v današnjem času primanjkuje. Pa vendar je spanje osnovna človekova potreba, ki omogoča počitek, obnavljanje ter prinaša veliko prednosti za telo in duha. Pomanjkanje spanca se kaže tudi v dremežu čez dan, težko se osredotočimo na določeno nalogo, smo bolj razdražljivi; morda se nam zmanjša produktivnost.

Priporočila za boljše spanje mladostnikov: vedno pojdite spat in se zbujajte ob isti uri (tudi konec tedna).Redno se gibajte, saj redna telesna dejavnost pomaga k boljšem spanju, vendar pa ne smemo biti preveč telesno dejavni neposredno pred spanjem.Izogibajte se raznim stimulansom - izogibajte se pijačam, ki vsebujejo kofein, še posebej v popoldanskem času. Nikotin je stimulans, zato tudi opustitev kajenja pripomore k boljšemu spanju. Alkoholne pijače povzročajo, da posameznik postane nemiren in se ponoči večkrat zbuja - to je samo eden od razlogov, da pitje alkoholnih pijač pri mladostnikih povsem odsvetujemo. Izogibajte se hrani, ki destimulira spanje - pred spanjem ne uživajte težke hrane. Sprostite se - izogibajte se nasilnim filmom, še posebej pred spanjem, oziroma vsemu, kar bi vas lahko razburilo. Zmanjšana svetloba - izogibajte se močni svetlobi, računalniškim in televizijskim ekranom. Izogibajte se poležavanju in dremežu čez dan. Izogibajte se nočnemu učenju - pomanjkanje spanja (predvsem zadnji dan pred testom) lahko poslabša učno učinkovitost. Primeren prostor za spanje je temen, zračen in tih. Zbujajte se ob svetlobi - postopna svetlost prostora.