Laboratorijske preiskave, zakaj in kdaj

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sreda, 16. september 2009 / 06:00

V centralnem laboratoriju Splošne bolnišnice Jesenice na leto opravijo več kot 600 tisoč preiskav. Zdravniki najpogosteje zahtevajo preiskavo polne krvi, tako imenovani hemogram.

Laboratorijske preiskave predstavljajo podporo pri diagnostični obravnavi bolnikov. Zdravniku nudijo uporabne informacije pri diagnosticiranju, spremljanju poteka bolezni in učinkovitosti uvedene terapije. Preiskave se razlikujejo po vrstah bioloških vzorcev, najpogosteje odvzeti vzorci so kri, urin, blato in sputum ali izpljunek. Laboratorij v Splošni bolnišnici Jesenice je regionalnega pomena, v njem na leto opravijo 620 tisoč preiskav. »To ni majhna številka. V laboratoriju je dvanajst zaposlenih, izvajanje analiz je avtomatizirano, kar od kadra zahteva visoko tehnično in strokovno usposobljenost. Delo v laboratoriju poteka procesno, po končanih analizah so rezultati posredovani zdravniku, kar zagotavlja laboratorijski informacijski sistem. Viri individualnih napak so zmanjšani na minimum, rezultati pa točni, zanesljivi in sledljivi,« je povedala doc. dr. Ivica Avberšek – Lužnik, vodja laboratorija.

»Zdravniki najpogosteje zahtevajo analizo polne krvi, ki jo strokovno imenujemo hemogram. Hemogram nudi podatke o številu najpomembnejših vrst krvnih celic (levkocitov, eritrocitov in trombocitov). Zdravniki naročajo tudi biokemijske analize krvi, kot so krvni sladkor, lipidi, CRP, elektroliti, kalcij, encimi, ... Posebno skupino preiskav predstavlja področje strjevanja krvi v človeškem telesu. Rezultati teh testov so nujni pred in po operativnih posegih in za bolnike, ki so na antikoagulantni terapiji.

Znanost in tehnologija na medicinskem področju sta tako napredovali, da je mogoče prve znake nekaterih bolezni prepoznati pred pojavom nepovratnih patoloških sprememb,« je razložila vodja laboratorija in dodala: »Potrebno pa je vedeti, da se spekter preiskav in kakovost rezultatov med laboratoriji primarne, sekundarne in terciarne ravni razlikuje. Laboratoriji na primarni ravni obratujejo le del dneva, so prostorsko in strokovno slabše pokriti, medtem ko laboratoriji v bolnišnicah nudijo svoje storitve tudi ponoči in imajo najmanj dvanajst ur na dan navzočega tudi specialista, ki je nosilec laboratorijske dejavnosti.«

Ali lahko pacienti sami zahtevamo celovit pregled krvi? »Velja splošno pravilo: kot pacient se moraš prepustiti zdravnikovi odločitvi. Ker pa živimo v dobi računalnikov, ki nam preko spleta ponujajo informacije o različnih boleznih, ni redko, da ljudje želijo vedeti, ali so rezultati njihovih osnovnih krvnih preiskav znotraj priporočenih vrednosti. Celovit pregled krvi na pobudo pacienta je možen tudi pri nas, vendar samo samoplačniško. Za to se največ odločajo športniki ali ljudje, ki imajo težave s previsoko telesno težo, s ščitnico in drugimi organi,« je odgovorila dr. Ivica Avberšek – Lužnik.

Kako se pripravimo na odvzem krvi

Za vse laboratorijske preiskave je potreben pravilno odvzet vzorec venske krvi. Začne se s pripravo preiskovanca na odvzem krvi. Ta se mora pred postopkom psihično umiriti, nekaj minut mora počivati v sedečem ali polležečem položaju. Priporočen čas za odvzem krvi je med 7. in 9. uro zjutraj, pri čemer je pomembno, da je preiskovanec dan prej užival lahko hrano in ni bil izpostavljen fizičnim naporom. Tako se izognemo nepričakovanim vplivom na rezultate preiskav. Priporočljivo je tudi, da preiskovanec pove, če in katera zdravila in vitaminske pripravke uživa dalj časa. Odvzem krvi je kompleksen postopek, ki zahteva znanje in spretnost izvajalca, ki mora med postopkom poskrbeti za svojo varnost in varnost preiskovanca.