Sejem na travniku

V Pliberku/Bleiburg že od leta 1393 naprej organizirajo na travniku ob glavni cesti sejem. Pravijo mu »jormak«. Ena najstarejših prireditev na Koroškem je prestala vse dobro in hudo ter se obdržala do danes. V zadnjih letih za na župnijskem travniku v štirih dneh, od petka do ponedeljka, zvrsti okrog 150 tisoč ljudi iz vseh koncev Koroške, od Ziljske do Labotske doline/Lavanttal in tudi iz bližnje Slovenije, predvsem iz Slovenj Gradca, Raven, Prevalj, Mežice, Črne in drugih krajev na slovenski strani meje. »Jormak« je preprost, izviren sejem na travniku, brez sodobnih razstavnih dvoran, le s šotori in običajnimi stojnicami, na katerih skoraj vsak kaj najde zase. Sejem je trgovina in zabava za staro in mlado.

Letošnji »jormak« je bil končan v ponedeljek. Tudi tokrat je pliberško Slovensko prosvetno društvo Edinost postavilo na sejmu velik šotor, imenovan »Svaveja uta«. Zakaj »Svaveja uta«? Pojasnili so mi, da pomeni »svaveja« v podjunskem narečju »slovenska«. Predsednik Slovenskega prosvetnega društva Edinost Boris Šturm je povedal, da se vsako leto, letos že petintridesetič, pod njihovim šotorom, ki je bil letos največji med vsemi na sejmu, združijo številne slovenske organizacije, društva in ustanove, ki na ta način zaslužijo tudi precej denarja za delovanje. Ne le štiri sejemske dni, ampak tudi pred začetkom »jormaka« in po njem, je v delo vključenih nad 80 članic in članov Edinosti in drugih slovenskih društev iz Podjune. Letos jih je vsak dan sejma od dopoldneva do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne delalo od 40 do 45. Slovenski šotor je bil med najbolje obiskanimi na sejmu. Hrana je bila izvrstna. Prav tako vzdušje, za katerega so skrbeli tudi odlični glasbeniki iz Slovenije: Čuki, Gašperji in Okrogli muzikanti. Tudi letošnji »jormak« v »Svaveji uti« ni minil brez tradicionalnega zabijanja pipe v pivski sodček. To delo je opravil pliberški mestni svetnik in referent za kulturo, Slovenec Jurij Mandl. Po njegovi zaslugi je zapihal v pliberški kulturi svež veter, brez izločevanja in ločevanja kulturnih dejavnosti obeh narodov, slovenskega in nemškega, mesto pa se je z evropsko razstavo in srečanjem manjšin v bližnjih Libučah/Loibach odprlo tudi svetu.

V Celovcu bo v nedeljo, 13. septembra, pomembna prireditev za Slovence na Koroškem. Z vseslovenskim praznikom bo Narodni svet koroških Slovencev počastil 60-letnico ustanovitve. Ob pol dvanajstih bo maša v Marijini cerkvi na Benediktinskem trgu, ob pol enih pa se bo začela osrednja slovesnost v stavbi Mohorjeve družbe na Viktringer Ring 26.