Vse manj sodelovanja med šolami

V boju za vsakega dijaka se šole zapirajo same vase, zato pri zavodu za šolstvo razmišljajo tudi o razvojnem programu regije na tem področju.

»Ni naključje, da se danes pogovarjamo o programu razvoja šole, saj bo to na dolgi rok prineslo boljše življenje oziroma razvoj za vse,« je na četrtem regijskem srečanju ravnateljev v Kranju poudarila predstojnica kranjske območne enote zavoda za šolstvo Mojca Škrinjar. Opozorila je, da se v slovenski javnosti vse bolj potiska v ozadje pedagoško delo v šolah, v ospredje pa stopajo razprave o plačah in drugih materialnih zadevah.

Poudarila je, da je seveda potrebna tudi razprava o plačah učiteljev. »A če bomo pozornost posvečali samo temu, potem bodo plače še bistveno slabše,« je razmišljala Mojca Škrinjar. Pozabljamo, je poudarila, da sta pomembna posameznik in njegova nadaljnja kariera. »To je tista dodana vrednost, ki jo mora najti šola.« Zato nas po njenem ne bi smelo zanimati zgolj povprečje, ki ga šola doseže pri maturi. »Dijaki prihajajo iz različnih okolij in z različnim predznanjem. Kot mati zato ne bi razmišljala samo o tem, katera šola ima najboljše povprečje pri maturi, ampak kaj bo ta šola naredila z mojim otrokom in kako ga bo pripravila na prihodnji poklic oziroma nadaljnje izobraževanje.« Zaveda se sicer, je dodala, da so se šole zaradi zmanjševanja števila dijakov znašle pred številnimi težavami. »Odgovor ni zapiranje šol ena pred drugo in medsebojno tekmovanje, ampak povezovanje in skupen nastop.« Zato bo treba sprostiti krč, v katerem so se ta čas znašle šole, je dejala Mojca Škrinjar. Rezultati nacionalnega preverjanja znanja in mature bi morali biti po njenem zgolj prikaz trendov, koliko se neka generacija razlikuje v primerjavi s prejšnjo, ne pa merilo za primerjavo šol med sabo. Ob tem je ravnatelj Gimnazije Škofja Loka Marjan Luževič priznal, da so se vezi med šolami v zadnjem času nekoliko razrahljale. »Včasih, ko je bilo treba vpis še omejevati, šole nismo čutile, da bi si bile lahko konkurenca in smo lahko sodelovali. Obenem je tudi ministrstvo spodbujalo delo regijskih aktivov, čez čas pa je to kar usahnilo. Zdaj nimamo nikogar, na kogar bi lahko naslovili svoje pobude.« Ključno bi moralo biti po njegovem prizadevanje za spremembo normativov, v okviru katerih bi oblikovali manjše učne skupine. Mojca Škrinjar mu je odgovorila, da bi bilo treba torej narediti razvojni program regije, ne zgolj šol.

Ravnateljem je Mojca Škrinjar predstavila še novosti v letošnjem šolskem letu. »Ključni novosti sta timsko poučevanje in medpredmetno povezovanje. Šola je postala v zadnjem času preveč dlakocepska pri predmetih. Fizika je samo fizika, športna vzgoja pa športna vzgoja. Če bi določene cilje pri fiziki in športni vzgoji povezali, bi verjetno dijaki veliko bolje razumeli hitrost, pospešek, gravitacijo …« Pri uri, je dejala Mojca Škrinjar, pa bi morala biti prisotna oba učitelja, torej bi šlo za timsko poučevanje. »Ravnatelji pa bi to morali znati spodbujati,« je končala Mojca Škrinjar.