Sprejeli vojne zakone

Na izredni seji državnega zbora poslanci niso glasovali o resoluciji evropskega parlamenta o obsodbi totalitarizmov. Ob odsotnosti poslancev SDS in SNS pa so pritrdili zakonoma o žrtvah vojne in o vojnih grobiščih.

Ljubljana - Poslanci državnega zbora so na izredni seji dolgo razpravljali o resoluciji evropskega parlamenta o totalitarizmu in evropski zavesti, niso pa o njej glasovali. To naj bi storili na eni prihodnjih sej. V opozicijski SDS, predlagateljici izredne seje na to temo, so prepričani, da bi morali resolucijo, ki jo je Evropski parlament sprejel letos spomladi, podpreti, s tem pa obsoditi nacizem, fašizem in komunizem kot totalitarne režime, ki so kršili človekove pravice. Sprejetje takšne resolucije bi bilo za Slovenijo zdravilno, je menil France Cukjati (SDS) in v imenu predlagateljice pozval k razglasitvi 23. avgusta kot dneva vseevropskega spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. To podpira tudi stranka SLS. V koalicijskih strankah pa so menili, da ni potrebe po sprejetju evropske resolucije, da obsojajo vse vrste totalitarizmov, vključno s komunizmom, vendar je treba upoštevati, da razmere niso bile povsod enake. V Sloveniji je enopartijski sistem že pred letom 1990 uveljavil nekatere demokratične spremembe, prav tako je bilo veliko storjenega za popravo krivic. Kot je dejala poslanka stranke Zares Cveta Zalokar Oražem, bi morala biti resolucija napisana za vsako državo posebej in opredeljene posebne okoliščine. Zavrača pa uporabo evropske resolucije za dnevno politične cilje in za to, da opozicija opravičuje medvojno kolaboracijo, češ da je šlo za boj proti komunizmu.

Na izredni seji so govorili tudi o spremembah vojnih zakonov, ki jih je v postopek vložila vladna koalicija skupaj s SLS. Po sklepu ustavnega sodišča je bilo treba odpraviti diskriminatornost, povezano z žrtvami vojnega nasilja. Status žrtev bo odslej priznan tudi žrtvam partizanov in zaveznikov, ne le okupatorjev, ne priznava pa tega položaja sodelavcem okupatorja. Poslanci SDS, ki so menili, da slednje ni ustrezno opredeljeno in da tudi po novem zakon še ne odpravlja razlikovanja žrtev, so se ob glasovanju umaknili iz dvorane, za obstrukcijo pa so se odločili tudi v SNS. Zmago Jelinčič je dejal, da bo zakon terjal ogromno denarja, kar je v času, ko nekateri ljudje nimajo za jesti, nesprejemljivo. Glavnina poslancev pa je pritrdila tudi zakonu o vojnih grobiščih, ki predvideva postavitev skupne kostnice in skupen napis na grobiščih po vojni ubitih ljudi.