Vsak dan izgubimo sedem hektarjev zemljišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Predlagana nova strategija razvoja kmetijstva za obdobje do leta 2020 daje poudarek tudi varovanju kmetijskih zemljišč.

Kranj - V četrtek se je začela javna razprava o novi strategiji razvoja kmetijstva za obdobje do leta 2020, pri pripravi katere je sodelovalo 210 kmetov, zaposlenih v kmetijskih podjetjih, akademikov s fakultet, kmetijskih svetovalcev, inštitutov in predstavnikov ministrstev. Kot je na predstavitvi osnutka dejal kmetijski minister Milan Pogačnik, so se razmere v kmetijstvu od sprejetja sedanje strategije 1993. leta, predvsem pa v zadnjih letih močno spremenile; Slovenija pa potrebuje novo strategijo tudi zato, ker se je že začela razprava o novi skupni politiki Evropske unije po letu 2013 in mora vedeti, kakšne usmeritve bo zagovarjala v Bruslju. Predlagana strategija prinaša odgovore na globalne izzive. Z vstopom v Evropsko unijo je namreč slovensko kmetijstvo postalo del globalnega okolja, v katerem se sooča z liberalizacijo trgov in z novimi izzivi, povezanimi z varovanjem okolja, klimatskimi spremembami, varnostjo in kakovostjo hrane in krme ter z obvladovanjem tveganj na področju rastlinskih in živalskih bolezni …

Poglejmo nekatere ukrepe, ki jih predvideva strategija! Ohranili naj bi podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, vendar naj bi glede na pogoje uveljavili večje razlike med območji oz. kmetijami. Na področju zemljiške politike naj bi spodbujali promet s kmetijskimi zemljišči, ki bi omogočil povečevanje posesti na kmetijah in kmetijskih posestvih. Za zagotavljanje prehranske varnosti naj bi izboljšali varstvo kmetijskih zemljišč. V okviru obveznega vzajemnega zavarovanja naj bi dolgoročno vzpostavili sistem, ki bi zagotavljal dohodkovno varnost tudi v primerih večjih škod v kmetijski pridelavi. Kmetijsko svetovanje naj bi reorganizirali, da bi postalo bolj odzivno na potrebe po tehnološkem napredku. Osnovno pridelavo naj bi tesneje povezali z živilsko predelovalno industrijo. Pavšalna obdavčitev kmetijstva naj bi temeljila na dejanskem stanju zemljišč. Gonilna sila razvoja družinskih kmetij naj bi postali mladi prevzemniki.

Mnenja o predlagani strategiji so različna, tako je že slišati, da bi morali v strategiji določiti cenovna razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino, dati večji poudarek ekološkemu kmetijstvu, pustiti sedanjo organiziranost kmetijske svetovalne službe, a jo le razbremeniti administrativnih opravil …