Evropski praznik v Pliberku
Koroško mesto Pliberk/Bleiburg v Podjuni z okolico je letos v znamenju Evrope. V mestni hiši in v muzeju Wernerja Berga je evropska razstava. V farni cerkvi je na ogled Piranski križev pot, ki ga je naslikal koroški umetnik slovenskega rodu Valentin Oman, na novih cerkvenih oknih pa so motivi iz življenja najbolj znane koroške svetnice svete Heme. Osnutek zanje je izdelal koroški Slovenec, arhitekt in slikar Karel Vouk, ki živi v bližnjih Rinkolah/Rinkolach. Domači in tuji umetniki se predstavljajo v galerijah Schwarzl, atelje Letschnig, Lions Club, galerija Stefitz, atelje Schipek, Art 13 in Art 09 in galerija Falke). Na obnovljenem osrednjem trgu sta znameniti vodnjak domače, leta 1997 umrle umetnice Kiki Kogelnik, in znamenje sv. Rozalije, ki ju povezuje 60 metrov dolg vodni žleb. V čast evropski razstavi so na novo uredili prostor med farno cerkvijo in župniščem in ga spremenili v Evropski trg. »Poleg tega smo proslavili 100-letnico Slovenskega prosvetnega društva Edinost in kot prvi na Koroškem uprizorili opero Gorenjski slavček. Katoliško kulturno društvo Vogrče je na prostem uspešno uprizorilo komedijo Švejk, na odru Kulturnega doma pa je bila plesno-gledališka predstava o znanem avstrijskem protifašistu Juru Soyferju. Ta roka bo kovala svet, ki sta jo režirala znana Pliberčana Johann Kresnik, ki ga imajo za pionirja nemškega plesnega gledališča, in Karlheinz Miklin,« je ob letošnjem živahnem kulturnem vrelišču povedal slovenski mestni svetnik Jurij Mandl, ki je tudi referent za kulturo mestne občine Pliberk.
Zadnji dogodek evropskega praznika pa je bil konec prejšnjega tedna v sosednjih Libučah/Loibach, ki ležijo na avstrijski strani meje s Slovenijo, v bližini nekdanjega mejnega prehoda Holmec. V okviru tradicionalnega Libuškega žegnanja je bil v petek, 21. avgusta, Večer popevk, v nedeljo, 23. avgusta, pa Praznik manjšin. Med častnimi pokrovitelji sta bila tudi Erwin Preiner, predsednik avstrijskega zveznega sveta, in Blaž Kavčič, predsednik slovenskega državnega sveta. Na prireditvi so poleg pevcev domačega pevskega zbora Kralj Matjaž in Rožanskih muzikantov iz Bilčovsa/Ludmannsdorf sodelovale še kulturne skupine Ladincev in Južnih Tirolcev iz Italije, Hrvatov iz Gradiščanskega v Avstriji, Romov, kočevskih staroselcev iz Slovenije in Dancev iz nemške zvezne dežele Schleswig-Holstein. Na prazniku manjšin so poudarjali, da živi v Evropi nad tristo narodnih manjšin, ki štejejo skupaj nad sto milijonov ljudi, kar pomeni, da je vsak sedmi Evropejec pripadnik ene od manjšin.