Marija in Franc Rajgelj, po domače Zorzova Minka in Lukmanov Francelj

Že tretjič pred oltarjem

Marija in Franc Rajgelj z Orehka sta se prvič vzela leta 1949, drugič po petdesetih letih, pred dnevi pa sta v cerkvi sv. Martina v Stražišču sklenila biserno poroko.

Kranj – Marija, rojena Vilfan iz Zgornjih Bitenj, in Franc Rajgelj sta se vzela sredi avgusta 1949. Civilna poroka je bila v Mestni hiši v Kranju, cerkvena je bila v cerkvi sv. Martina v Stražišču. »To so bili povojni časi, še župnika sva komaj dobila za obred. Prišel je mlad kapucin iz Škofje Loke, ki ni točno vedel, kako gre poročni obred (smeh …) in smo mu pri tem morali malce pomagati,« se spominjata zakonca Rajgelj. Res so bili drugi časi, pred šestdesetimi leti je bilo tudi žemljo težko dobiti. Ohcet so spravili skupaj v stari hiši Francevih staršev na Orehku, soseda je za priboljšek prinesla klobase. Za to, da so se pripeljali pred magistrat, so si sposodili star mercedes. Vse je bilo veliko bolj skromno, kot je danes, a drži, da tudi bogatija sreče v zakon ne prinese. »V zakonu je treba deliti odpustke. Brez tega ne gre. Včasih pride dež, včasih posije sonce … malce je pa že treba stisniti zobe in kdaj potrpeti drug z drugim,« sta prepričana zakonca.

Gospa Marija je imela poročni šopek, ko se je prvič poročila, in imela ga je pred kratkim, ko sta se z možem v cerkvi sv. Martina po šestdesetih letih še enkrat zaobljubila. »Bilo je prečudovito. Pri obredu so z lepo zapeto pesmijo in igranjem na orgle sodelovali tudi najini ta mladi,« pravita vidno ganjena. Njuna družina je kar velika, v zakonu sta se rodila sin Franci in hči Marinka, imata pet vnukov in osem pravnukov, ta deveti je pa na poti. »Tako sva vesela, ko naju obiščejo. Vseh pet vnukov, se pravi Petro, Žiga, Teo, Melito in Jovito, sem pazila, ko so bili še čisto majhni. Tako sem jih imela rada in še danes jih imam,« pove Marija.

Velika ljubezen do zemlje je tudi velika skupna ljubezen zakoncev Rajgelj. Franc je imel doma na Orehku, kjer sta sezidala hišo, cementno obrt, Marija je imela delo z družino in s kmetijo. »Veliko nama pomeni, ko je sin prevzel kmetijo,« poudari Franc. Rože so že vsa leta Marijina posebna skrb in vezenje, le da za vezenje nikoli ni bilo kaj dosti časa. Domino so pa radi igrali ob mrzlih zimskih dneh, ko je zemlja počivala.

Zakonca Rajgelj pravita, da kakšnih posebnih želja nimata. Pravita le: »Da bi bilo le zdravje in da bi se celi najini družini dobro godilo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 09:48

Usposabljanje za predelavo in trženje

Jesenice – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bi že lani morala izvesti usposabljanje za predelavo in trženje kmetijskih izdelkov, a ga je zaradi covida-19 odpovedala. Izvedla ga bo letos, eno...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 26. september 2018 / 20:33

Poklon pianistom in klavirju

Prvi Festival za mesto in klavir, imenovan Pianopolis, je v treh večerih v kranjskem stolpu Škrlovec povezal sodobne, klasične, džezovske, elektronske in avtorske zvoke klavirja.

Kultura / sreda, 26. september 2018 / 20:32

Temačni srednji vek

Tržič – Kulturno umetniško društvo Ampus vabi na odprtje razstave Temačni srednji vek: In morte ultima veritas (V smrti leži resnica), ki bo v četrtek, 27. septembra, ob 19. uri v stari fužini Germ...

Šport / sreda, 26. september 2018 / 20:32

Poletna nagrada Seidlu

Minuli konec tedna so se v Planici na zaključnih tekmah letošnje poletne sezone pomerili najboljši nordijski kombinatorci.

Mularija / sreda, 26. september 2018 / 20:31

Posebna ura pravljic

Tržič – V četrtek, 27. septembra, ob 17. uri so otroci vabljeni v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja na posebno uro pravljic s Kinološkim društvom Storžič, katerega člani bodo prikazali in povedali mno...

Rekreacija / sreda, 26. september 2018 / 20:24

Domovanje kozorogov

Strma peč / Monte Cimone (2380 n. m.) – Višinska razlika ni velika, je pa gora distančno oddaljena. Leta 2013 je njeno južno pobočje zajel požar, katerega posledice so še danes močno vidne.